GOSPODARSTVO
Zakaj v Sloveniji investira Magna, ne pa Facebook ali Google?
Še bolj zaskrbljujoče dejstvo pa je, da je od tega približno polovica mladih izobražencev in intelektualcev, ki v tujini bodisi iščejo delo ali boljše delovno in življenjsko okolje ali preprosto nove karierne izzive. Ta demografski odliv država bolj ali manj nadomešča z delavci iz držav zahodnega Balkana, ki pa delajo predvsem v gradbeništvu, predelovalni industriji, tovarnah, na proizvodnih obratih, opravljajo dela v kmetijstvu in pri pridelavi hrane, pa tudi v trgovinah.
S tem se slovenski državi in družbi ustvarja velika gospodarska, demografska, razvojna škoda. Država, ki leta preko različnih transferjev najprej financira izobraževanje svojih državljanov, takrat, ko bi morala pobirati sadove teh prizadevanj, ostane brez mlade intelektualne delovne sile. Slovenija s tem hkrati zamuja razvojne priložnosti in usmeritev v visokotehnološko družbo znanja, ter s tem vse bolj postaja družba predelovalne in proizvodne dejavnosti, z nizko dodano vrednostjo.
Zakaj je Slovenija nezanimiva za neposredne tuje investicije?
Kje so torej razlogi, da smo v Slovenijo z velikimi napori komajda zvabili kanadskega tehnološkega giganta Magno, zamudili pa smo že ne malo priložnosti za neposredne tuje investicije velikih gospodarskih korporacij? Zakaj Slovenija ni privlačna kot evropska podružnica Googla, Facebooka, Amazona ali katerega drugega svetovnega spletnega velikana? Razlogi za to so različni in večplastni, a če naštejemo le največje med njimi: številne birokatske ovire, roki za pridobitev gradbenih dovoljenj, relativna majhnost slovenskega trga, velike davčne obremenitve plač ter posledično povezani veliki stroški plač, ki prispevajo k neugodnemu in nevzpodbudnemu okolju za tuje investicije v Sloveniji.
Dejstvo je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami dokaj nekonkurenčna ravno pri delovnih mestih visokoizobraženega kadra, kar pomeni običajno tudi pri višjem neto mesečnem neto dohodku (nekaj tisoč evrov). Zelo znan je primer države Irske, ki močno odstopa s svojo nizko obdavčitvijo dela in stroškov plač ter ji je s tem uspelo k sebi zvabiti nekatere velike spletne in tehnološke gigante (npr. Google s sedežem v Dublinu).
Pogledamo lahko primerjavo prihodka sistemskega inženirja ali razvijalca programske opreme z 2.000 € mesečne neto plače v Sloveniji, Avstriji, na Češkem in Irskem. Slovenskega delodajalca tak delavec stane 3.860 € mesečno, v Avstriji je mesečni strošek dela v tem primeru sicer nekoliko višji 4.200 €, a že na Češkem spet manj, 3.730 €, delodajalec na Irskem pa bo zanj odštel občutno manj, 2.610 €. Stroškovne razlike med Slovenijo in preostalimi državami pa močno narastejo pri višjih plačah, npr. 5.000 evrov mesečne neto plače, kakršne lahko zaslužijo najboljši inženirji, zaposleni v visokotehnoloških ali informacijskih podjetjih.
Če delodajalec v Sloveniji denimo želi nekomu izplačati 5.500 € mesečne neto plače, ga bo to stalo 12.875 €, delodajalca v Avstriji zgolj 11.940 €, delodajalca na Češkem le še 10.550 €, na Irskem pa 10.300 €.
"Najboljši inženirski ali vodstveni kader s 5.500 evri neto mesečne plače je torej, v primerjavi s Slovenijo, v Avstriji letno cenejši za 11.200 evrov, na Češkem za 28.000 evrov, na Irskem pa za 31.000 evrov," navaja portal Domovina.
To je torej nekaj razlogov, zakaj je Slovenija sicer zanimiva za investicije v proizvodne obrate kot je Magna, povsem nekonkurenčni pa je za gospodarske družbe z visokotehnološkimi delovnimi mesti, kjer je zaposlene potrebno plačati z nekaj več tisoč evri neto. Čeprav so Slovenci pri ustvarjanju "start-upov" na področju informacijskih in sodobnih tehnologij tudi svetovno nadpovprečno uspešni, se glede na omenjena dejstva, ne moremo čuditi, zakaj imajo denimo Google, Facebook, Amazon in ostali spletni velikani svoje evropske sedeže in podružnice na Irskem in ne v Sloveniji.
Fotogalerija
