Da majhen ugriz klopa, ne bo postal velik problem II. del

Dnevi postajajo vse toplejši in narava kar kliče po sprehodu in drugih aktivnostih na prostem. A ob tem ne smemo pozabiti, da na prostem, na nas prežijo klopi. Seveda pa vsak klop ni okužen, a kljub temu je potrebna previdnost in tudi ustrezna začita pred njimi.

Okuženi klopi lahko s svojim ugrizom na človeka prenesejo:

- bakterijsko obolenje, imenovano lymska borelioza,
- virusno bolezen klopni meningoencefalitis (kratica KME),
- humano granulocitno anaplazmozo, ki je redkejša bolezen.

V naravi na nas prežijo klopi

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi in je razširjena po vsej Sloveniji. Povzročitelj bolezni so bakterije borelije. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni, vendar pa lahko s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, možnost okužbe zmanjšamo. Prvi simptom bolezni je rdečina, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Zdravljenje lymske borelioze z antibiotiki je zelo uspešno in enostavno v zgodnjem poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.

Foto: waldbret.de

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni. Simptomi so naslednji: visoka telesna temperatura, močni glavobol, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, včasih motnje zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Kot pri vseh virusnih obolenjih tudi v primeru klopnega meningoencefalitisa zdravilo, ki bi uničilo virus v telesu in pozdravilo bolnika, ne obstaja. Po podatkih NIJZ število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, pred leti je bilo v povprečju letno prijavljenih okrog 250 primerov bolezni, v letu 2017 so po preliminarnih podatkih zbolele 104 osebe.

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravljenje poteka z antibiotikom.

Zaščita pred klopi, če nismo cepljeni

Ker velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti, so pri preprečevanju klopnega meningoencefalitisa še toliko pomembnejši zaščitni ukrepi, ki so:

- pred odhodom v naravo uporabite repelente, namenjene preprečevanju ugrizov klopov,
- oblecite se v svetla oblačila, ki pokrivajo čim več kože,
- takoj po pri prihodu domov oblačila, ki ste jih nosili, vrzite v pralni stroj, nato se oprhajte, si umijte lase in se temeljito preglejte po telesu,
- če na sebi najdete klopa, ga čim prej in na pravi način odstranite (s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlecite).