Parkinsonova bolezen - živeti z njo je vsakodnevni izziv

Svetovni dan Parkinsonove bolezni, ki ga zaznamujemo 11. aprila, opozarja na določene izzive, s katerimi se soočajo bolniki in njihovi družinski člani ter skrbniki. Parkinsonova bolezen je drugo najpogostejše napredujoče nevrodegenerativno bolezensko stanje, za katerim zbolijo ljudje po vsem svetu. Prizadene stare in mlade, ženske in moške, in še vedno je neozdravljiva. 

Angleški zdravnik James Parkinson je leta 1817 prvič opisal stanje, ki je pozneje postalo znano kot Parkinsonova bolezen. Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, degenerativna nevrološka bolezen, ki ni ozdravljiva. Prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje. Glavna značilnost bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar pa vodi do pomanjkanja dopamina v možganih. 

Foto: zdravje.si

Po svetu je 6,3 milijona bolnikov, v Evropi 1,2 milijona, v Sloveniji pa je več kot 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Vzrok za bolezen je še vedno neznan, pogosteje pa zbolijo moški kot ženske. Pri 10 odstotkih ljudi, bolezen odkrijejo pred 50. letom, najpogosteje pa se za to boleznijo zboli po 60. letu. 

Pomembno je, da simptome bolezni pravočasno prepozna osebni zdravnik in bolnika napoti naprej k specialistu nevrologu. Ker gre za napredujočo bolezen, se simptomi stopnjujejo, in bolezen slej ali prej pride v napredovalno fazo, kjer je ni več možno obvladati s tabletami, ampak s kontinuiranimi oblikami zdravljenja. Z ustreznim zdravljenjem in terapijami se lahko napredovanje bolezni upočasni. Bolniki in sorodniki lahko podporo ter pomoč dobijo pri Društvu Trepetlika, ki že od leta 1990 združuje bolnike z Parkinsonovo boleznijo in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, njihove sorodnike ter podporne člane. Društvo Trepetlika ima sedež v Ljubljani, svoje dejavnosti pa je razširilo tudi v Novo Mesto, Kranj, Novo Gorico, Celje in Maribor. 

Foto: svarog.si

Klasični znaki Parkinsonove bolezni so:

- upognjena telesna drža in
- motorična blokada (nenadna otrplost).

Najbolj vidni motorični simptomi so:

- motnje ravnotežja,
- upočasnjenost gibov,
- tresenje/tremor v mirovanju in
- okorelost/rigidnost.

Manj znani nemotorični simptomi pa so:

- demenca,
- utrujenost,
- apatija in
- depresija.

Simptomi se od bolnika do bolnika razlikujejo, pri določenem bolniku se lahko simptomi spreminjajo od dneva do dneva, iz ure v uro in celo iz minute v minuto. Znastveniki še vedno niso uspeli najti načina, kako Parkinsonovo bolezen ozdraviti ali preprečiti. Na različne načine lahko le nadzorujejo simptome. Ugotovili so, da lahko uživanje kave in pijač s kofeinom, zmanjša tveganje za pojav Parkinsonove bolezni, vnos mlečnih izdelkov in živalskih maščob ter debelost pa lahko povečajo verjetnost za pojav bolezni. 

Tulipan za Parkinsonovo bolezen

Zgodba o tulipanu, kot simbolu Parkinsonove bolezni sega v leto 1980, ko je nizozemski vrtnar J. W. S. Van der Wereld, ki je prav tako zbolel za Parkinsonovo boleznijo, vzgojil rdeče-bel tulipan, ki je na vrtnarskih razstavah dobil številne nagrade. Na svetovnem kongresu Parkinsonove bolezni v Luksemburgu, je bil 11. aprila 2005, tulipan izbran za simbol Parkinsonove bolezni.