FOTO: V Ljutomeru predstavili prvi prleški kasaški slovar

Aleksandra Žunič in Maja Vičar sta se odločili, da na enem mestu zbereta čim večje število kasaških besed in razložita njihov pomen. Pri tem jima je zelo pomagal predsednik Kasaškega kluba Ljutomer, Janko Slavič. Kasaške dirke imajo na območju Prlekije že zelo dolgo tradicijo. Pohvalijo se lahko s svojo pasmo, Ljutomerski kasač, ki ima svoje korenine tudi v Ameriki. 

Prleško narečje je zelo posebno, a stare prleške besede se dandanes uporabljajo le še med starejšo populacijo. Knjigo Ljutomerski kasač od A do Ž sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj iz sredstev 2. Javnega poziva LAS Prlekija. Pri knjigi so sodelovali Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, redni profesor za slovenski jezik in doktor jezikovnih znanosti Marko Jesenšek ter Anton Cof, Franc Haložan, Anton Horvat, Franc Jureš, Mirko Karba, Janko Sagaj, Jože Sagaj in Tina Štremfelj, ki so prispevali slikovno gradivo. 

Tukaj se je odvijala tudi prva konjska dirka na Slovenskem, natančneje 12. septembra 1874 na podeželski cesti od križa v Lokavskem polju do Globetkinega mostu v Ljutomeru. Leto pozneje so v Ljutomeru ustanovili dirkaško društvo, ki velja za najstarejše društvo na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V okviru predstavitve knjige so zavrteli tudi kratki film iz Muzeja ljutomerskega kasača, "Jona pripoveduje".

Konji so imeli nekoč veliko večjo vlogo, uporabljali so jih skoraj povsod. Je tudi osrednji simbol grba občine Ljutomer. Konja nekoč niso uporabljali samo pri kmečkih opravilih, temveč so bili tudi "taksi" na konjsko vprego ali tako imenovani "fijakar". Takšno vprego turistom še danes ponujajo na Dunaju, bi se to lahko kot turističen produkt preselilo tudi v "prleško prestolnico"? S pomočjo konjev je potovala tudi pošta. Dirkaški konji pa so prav posebni, že ob rojstvu dobijo ime (prva črka po imenu mame). Ljutomerski kasač je polnokrvna pasma in velja za zelo hitrega konja.

Na območju Ljutomera se dirke prirejajo že več kot 143 let. Na Cvenu je nekoč delovala zadruga za rejo kasačev in zadruga za rejo žrebet. Delovalo je več dirkališč (Križevci, Cven, Ljutomer). Sprva so na dirkah v Prlekiji tekmovali le domači kasači, kasneje pa so tekmovali tudi kasači od drugod. Kasaške dirke prirejajo še danes, vendar je prisotnih veliko manj gledalci kot nekoč. 

Knjiga Ljutomerski kasač od A do Ž vsebuje zgodovino kasaštva, zgodovino jezika, sklope slovarja in zgradbe slovarskih sestavkov, fonetične zapise in na koncu priloge s  skicami. Knjiga bo na voljo v knjižnici GFML, Miklošičevi knjižnici na Filozofski fakulteti v Mariboru in Večgeneracijskem centru Ljutomer, kjer je tudi potekala predstavitev knjige.  

Več fotografij v spodnji galeriji...