GLOBALNO
Cene pšenice vztrajno rastejo, nas mora skrbeti za cene hrane?
Kar se tiče gibanja cen moke in kruha, je moč opaziti, da le te že nekaj časa počasi, a vztrajno, naraščajo. Pridelovalci pšenice iz številnih evropskih držav, letos poročajo o težavah, ki botrujejo slabši letini in manjši količini pridelka. Lahko cene ob slabi letini poskočijo v nebo?
Vremenski problemi
Iz nekaterih skandinavskih držav poročajo o rekordno visokih temperaturah in o suši, nemški kmetje poročajo o znatno manjšem pridelku, tudi vlažna zima in začetek pomladi v Franciji sta slabo vplivala na kakovost pridelane pšenice. V Sloveniji in na okoliških trgih je moč zaslediti podobne trende. Se zaradi tega moramo bati cen hrane?
Cene pšenice višje za 18%
Na pariški borzi je letos cena pšenice poskočila za kar 18% in tako drži rekordno vrednost v zadnjih nekaj letih. Pariška borza je dobra točka za oceno vrednosti na Slovenskem trgu, zato poskok cene lahko pričakujemo tudi pri nas.
Manj pšenice tudi v Prekmurju
Iz različnih delov Evrope posočajo o zmanjšani količini pridelka, kar je posledica močnega deževja čez zimo in spomladi. V primerjavi z lanskim letom, je pridelek za 25% manjši tudi v Prekmurju, pravijo na skupini Panvita in zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. »Zaradi obilice dežja podoben upad pričakujejo v okolici Ptuja. Rezultat manjše ponudbe bo seveda višja cena tako krušne kot krmne pšenice. Posledično bi to lahko pomenilo rast cen tako kruha in testenin kot tudi mesa na policah slovenskih trgovin. Tovrstno tveganje nosimo pridelovalci sami, v nasprotju s točo in viharji pridelka pred čezmernim dežjem ne moremo zavarovati. Stekle so nekatere pobude za subvencije, a še ni nič dorečenega,« je za Finance Branko Virag, član uprave skupine Panvita. Prav tako meni, da bi cene hrane, zaradi teh problemov, lahko rasle še naprej.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Vsako leto ,ko se odkupi žita od kmetov,takoj cene rastejo. Ko je pa pšenica na njivi in je še v lasti kmeta je pa sramotno nizka cena .Banda lopovska Slovenska.
In kdo je tu kriv? Ne tisti, ki pšenico kupuje, ampak tisti, ki jo prodaja. Naj bi kmetje stopili skupaj, ustanovili zadrugo z močnim skladiščnim centrom in potem tržili pšenico. Samo potem raznorazni kmetje iz bližnje okolice MS ne bi mogli biti veliki šefi in se osebno hoditit dogovarjat za ceno. Ker oni so tako močni, da jim nihče nil ne more. Ja, dokler ni prišla EU.
Nato pa odjemalci slovenskega pridelka kupijo še pridelek druge države za nižjo ceno, ga malo "premešajo" z domačim in lepo rodajo naprej. In kratkomalo, super "šeftarski" posel za veliko denarja. Mi pa potem kupujemo kruh v določenih trgovinah, v katerem je vse, samo dobra moka manjka.
da nas navadne smrtnike,politike in ostalo bogato golazen pa ne.
Pšenica 0.40 € kepica sladoljeda pa 1 €
Ne jej sladoleda. Pšenica ni niti 0,20 EUR. 5 kg pšenice za 1 kepico. Sljadoled ima da je zlati.
Večina velkij kmetof živi na veliki nogi. Mali pa komaj preživljavajo...
Kmetun se krej ziti, najprej pa subvencije. 3X na leto imajo na eni njivi pridelek, potem jim še država primakne, dobijo nepovratna sredstva, da si zidajo hiše in oskrbljujejo rodbino. Da ne govorimo, kako so požrešni na veselicah, pred sabo imajo po tri(3) porcije za žderati, medtem ko mi navadni ljudje jemo po pameti. In potem nam iz Ljubljane prihajajo sranja, da smo Prekmurci debeli, ker slabo jemo. Pa debeli so kmetavzarji, ki se bašejo do onemoglosti. Samo poglejte jih, tiste ki so kmetje, so kot kaki napuhanci, priporočljivi za big loset Slovenija.
Za kmete se ne bojte, dobro njin ide, delajo s stroji, dobijo subvencijo, prodajo pridelke, potem pa hajd na morje, ki se vrnejo pa stokajo kako slabo jim gre. Jaz še morja nisem videl pa sem bil celo življenje redno zaposlen.
Budalo
Jes san kmetovalec in še zaposlen pa si nemren privoščiti dopusta tak ka nej na pamet gučati kak odimo kmetje na morje,nekateri lejko idejo ka so samo poljedelci,što pa ma živino pa si nemre privoščiti. Vsi samo vijdite nove traktore ,stroje pa se malo zamislite kelko to košta. Subvencija ja samo kelko pa more kmet delati za te pejneze nemate pojma kelko paperov trbej spuniti več kak dela na njivi.
Mater si čedno napiso več paperov kak dela pa pejnezi in subvencije so tuj iz papera
Te subvencije so uradna kraja davkoplacevalskegq denarja ...ze od samega zacetka je ena sama velika ciganija s temi placilnimi pravicami...zdaj ko pa placilne pravice zgobljajo ceno si pa umislijo programe in si sproti nekaj spreminjajo kak eneim pase .Ne drzijo se nobenih datumov in se vedno izgovarjajo na vreme...
-) 23:25......... Kraja davkoplačevalskega denarja je tudi tisto ,ki ga dobivajo poslanci vsak mesec za sedenje na tapiciranij stolcaj za to ne serite .
Pa tudi za podpore ka vsako leto zdigavlejo pa se obišče ne bune
Ve se kdo izcrpava ta denar in stem unicuje male kmet kterih je vedno manj in so bili glavni gonilo v kmetijstvu...Ti isti ljudje imajo kontrolo sebii sebi .Zdaj ko bi velikim zmanjsali subvecije in poenotili pa si ze proti.. In bi kupckali...
Kmetje so vedno jamrali. Mi je že nekoč babica pravila, da so živeli v mestu, bili delsvsk družina in bili siromaki. Večkrat je šla brez malice v šolo. Otroci kmetov pa so si prinesli razne dobrote in sadje. Današnji kmetje pa imjo traktroje, kot hiše, da rabi lestev, da zleze gor. V normalnem tržnem goposdarstvu itak preživijo kmetje z 50ali 100+ ha. Eni pa še vedno, kot v socializmu. Malo bi šli na šiht in še malo bi se šli kmeta. Oboje ne gre! Potem pa vsakih nekj metrov druga kultura na njivi in drug lastnik. tudi tak način ne ger več danes v tržnem gospodarstvu. Kdo bo preživel bo, kdo pa ne pa pač ne. Ukiniti tudi vse subvencije. Nič hudega če kdo propade. Se bodo že našli tisti, ki bodo uspeli.
Tej velki traktorji so v veliki meri kupljeni,na kredit.Kajti Slovenski kmet danes z svojim delom in pridelki ,ki jih proda si ne more ,brez kredita kupiti strojev.Cene le teh so zelo velike.
Koliko subvencij dobi kmet, ki ima nekaj tisoč hektarov zemlje? Koliko popusta pri nakupu traktorja in ostale kmetijske mehanizacije? Koliko popusta pri nakupu pogonskega goriva? Prosim, napiši kaj o tem.
Pa nej smo v Ameriki,pa niti tan nema kmet tisoč hektarov zemlje.Jaz pravim tak, kmeti ni potrebno dati subvencije,samomu je potrebno primerno plačati pridelek,živino in tako naprej.Tele mašejtarje,po pisarnah,kateri pa urejajo kmetom vloge ,za subvencije ,pa odslovit.To so ljudje,ki živijo na račun kmeta.Kmet naj dobi,za opravljeno delo primerno plačilo,in to je to.
Tudi v Prekmurju obdelujejo nekateri kmetje na tisoče hektarov zemlje. Za Jožefa Magyarja sem na internetu dobil podatek, da obdeluje 2.340 hektarov zemlje! Nekaj zemlje je njegova last, drugo ima v najemu. Kmetje ne bodo nikoli dopustili, da se ukinejo nepovratna sredstva, subvencije in druge ugodnosti zanje, kar bi bilo edino pošteno in, da cene določa trg.
Ja , vejpa kmetov tak ne nucamo , če pa vse dobimo v trgovinah pa marketih .
Majmun Si pa ceden v trgovine pridelajo hrano ..