Imate tudi vi polže na vrtu?

V zadnjih 20. letih se je z lončnicami, sadikami v naše kraje naselil rdeči lazar in portugalski lazar. Njihova jajčeca so prišla s prstjo. Slednji povzročajo na naših vrtovih veliko večjo škodo kot recimo polži s hišicami. Vinogradniški polž se prehranjuje z jajčeci lazarjev, vendar kljub temu je populacija lazarjev pri nas še vedno zelo velika, naše okolje jim zelo odgovarja.

Nekoč problema s polži ni bilo, saj so ravnovesje v naravi vzdrževala kokoši, race in gosi. Polži naredijo največ škode na korenju, kapusnicah, solat­nicah, špinači, fižolu, grahu, celo plodovkah, krompirjevih gomoljih in pesi. Radi imajo vlažna, neobdelana, zapleveljena zemljišča in žive meje, kompostni ter travni kupi. Še posebej jim "teknejo" pretirano pognojene rastline z dušikom. Jajčeca odložijo v vlažne špranje v zemlji, in sicer do nekaj 100 belih jajčec v kupčke, gnezda. 

S polži se posebej radi hranijo krti, ježi, žabe, krastače, močeradi, slepci, belouške, mesojedi hrošči in stonoge. Ob tem seveda ne smemo pozabiti že omenjene domače živali, pri tem je treba izpostaviti  raco, indijsko tekačico. Polži prilezejo ven šele zvečer, ko se ohladi in pade rosa. Učinkovito je pobiranje polžev zjutraj in zvečer. Učinkovita vaba je nerazredčeno pivo. Nalijemo ga v posodice, posodice zakopljemo v malo v zemljo. 

Polže odvračajo pelin, pelinovo ali jukino razpršilo (iz akacijevega lubja), zmulčeno hrastovo listje, origano, teloh, česen, kapucinke, ognjič, grobelnik, suhe ter številne druge rože (plavica, spominčica, fuksija, hortenzije, potonike, tulipan) in meta, krvomočnica, koromač, praprot, bezeg, preslica ter klek. Žametnice (tagetes) in bazilika pa sta tisti dve rastlini, ki gresta polžem zelo v slast. 

To so naravni ukrepi, ki jih navaja portal deloindom.si, a obstajajo še številni mehanski ukrepi za zatiranje polžev. Veliko je tudi številnih kemijskih preparatov.