Kako ravnati v nevihti ob udaru strele?

Poletje je poleg sončnega in vročega vremena tudi čas neviht, ki so še posebej pogoste popoldan ali proti večeru. Za vas smo zbrali nekaj nasvetov kaj storiti, če nas na prostem ujame nevihta ali se znajdemo v bližini udara strele.

V poletnem času počitnic in dopustov se dosti ljudi odpravi na izlete na prostem, nekateri v gorski svet, lahko pa tudi opravljajo delo na prostem. Spremljajoči naravni pojav ob nevihtah so tudi udari strel, Slovenija pa je ena izmed bolj izpostavljenih območij glede udarov strel. Po dveh primerih nesreč ob udaru strel v slovenskih gorah v zadnjih dveh tednih, smo zbrali nekaj nasvetov kaj storiti, če se znajdemo v takšni situaciji.

Najvarneje v objekt s strelovodno zaščito ali avtomobil

V primeru, da nas je kje na prostem ujela nevihta z udari strel, je najbolje, če se lahko čim prej zatečemo v kakšen objekt ali najbližjo zgradbo. Najprimernejši objekti, so tisti s strelovodno zaščito. Če te možnosti nimamo, je naslednja zelo varna rešitev avtomobil, ki deluje kot faradajeva kletka. Če smo se odpravili v gorski svet, obstajajo ob planinskih poteh bivaki. Namenjeni so prav temu, da se v času neviht ali neurij lahko tja zatečemo.

Drevo ali odprt dežnik niso dobre rešitve 

V času nevihte se nikakor ni dobro zateči pod drevo ali čakati, da nevihta mine pod odprtim dežnikom. Drevo, še posebej, če je visoko, tako praktično učinkuje kot strelovod. Če strela udari v drevo in smo takrat v neposredni bližini, se pod drevesom pojavi napetost. Takrat se lahko znajdemo v napetostnem prostoru, ki nas lahko poškoduje. Pojavi pa se lahko tudi do 400 kilovoltov napetosti, ki so tako zelo visoke, da so praktično smrtonosne za človeka.

Bolje, kot uleči se na tla, je počepniti na prste

Če v času nevihte nismo našli bližnjega objekta ali nimamo avtomobila, se tudi uleči na tla ali preprosto čakati zunaj ni najbolje. Če se uležemo na tla, je to namreč tako, kot da stojimo, saj v trenutku udara strele pokrivamo veliko površino na tleh in lahko steče električni tok od glave do peta in nas prav tako poškoduje. Zato je bolj primeren položaj, da počepnemo na prste, saj se tako površine tal dotika čim manjša površina našega telesa.

»S tem dosežemo enak učinek, kot ptiči, ki sedijo na daljnovodu. Električni tok jih namreč ne ubije ravno zato, ker se daljnovoda dotaknejo točkovno in se ne znajdejo na neki napetostni razliki,« je še za Radio Slovenija pojasnil Goran Milev, vodja področja sistema Skalar na Elektro inštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani. 

Dve nesreči ob udaru strel v zadnjem času

Na Veliki planini je včeraj strela udarila v skupino ljudi za pastirsko hišo in vrgla po tleh štiri planince, en je bil huje poškodovan in ga je bilo treba oživljati. Švedski zdravnik, ki je bil takrat v bližini, je ponesrečenega uspešno oživel in ga tudi ohranjal pri življenju do prihoda medicinske pomoči. Posredovala je gorska reševalna služba, vzletel je tudi helikopter, ki je poškodovane prepeljal v ljubljanski klinični center.

Kot so pojasnili iz gorske reševalne službe je šlo za izkušene planince, ki niso mogli v izogib nesreči storiti skoraj ničesar. Strela je namreč naravni pojav, ki je zelo nepredvidljiv. Pred slabima dvema tednoma je strela prav tako udarila v mlado družino pri Blejskem jezeru, poškodovani pa so bili trije ljudje.