Nizke plače kljub gospodarskemu razcvetu

Kljub temu, da so se gospodarske razmere izboljšale, ter kljub temu, da vse več podjetji tarna, da težko dobi nove delavce, se v denarnicah zaposlenih napredek gospodarstva, še vedno ne pozna.

Podatki kažejo, da smo 1. po začetku krize dosegli točko, ko ima delo večji delež ljudi, kot pred krizo. Kot poroča Delo v Svet kapitala, je lani zaposlenost v državah OECD presegla tisto izpred desetih let. Izboljšala se je tudi zaposlenost v skupinah, ki niso med najbolj iskanimi kadri, to je med starejšimi, zelo mladimi, priseljenci, mladimi materami z otroki. V preteklih obdobjih se je rast zaposlenosti dvigala skupaj z rastjo plač, te pa v zdajšnjih časih ni od nikoder. Kaj se torej dogaja, da se je stopnja rasti plač do pred kratkim celo znižala?

Počasna produktivnost

Najprej lahko opazimo relativno počasno rast produktivnosti, ki je neprimerljiva z rastjo v preteklih ciklih. Sploh v Sloveniji je potrebno priznati, da je rast produktivnosti dela v Sloveniji zadnja leta slabša, kot je povprečje Evropske unije. Zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti je v zadnjem obdobju kar splošen pojav, ki je razširjen prek vseh velikih gospodarstev. Pojavlja se torej spremenjena delitev zaslužka med kapitalom in delom.

Poenostavljeni modeli

Delodajalec in delojemalec nista v enakovredni pozicije, ko gre za zamenjavo. Delodajalec bo brez težav nadomestil povprečnega zaposlenega z novim, delojemalec pa ima precej manj razpršena tveganja, zato ga izguba dela postavlja v težak položaj. V sodobnem svetu se razkorak med delodajalci in delojemalci le še povečuje. Kot še poroča Delo, Najnovejše poročilo OECD pravi, da lahko zaposleni za počasno rast plač krivijo tudi »super zvezdniška« tehnološka podjetja, ki z majhnim deležem delovnem sile obvladujejo vedno večji trg dela.

V lanskem letu je bila tudi objavljena študija, v kateri priznani akademiki José Azar, Ioana Marinescu in Marshall I. Steinbaum, ugotavljajo, da "trg delovne sile ni blizu popolni konkurenci, pač pa delodajalci vedno bolj koncentrirajo svojo moč in prihajamo bliže monopsonu – trgu, ki ga obvladuje močan kupec, v tem primeru »kupec« delovne sile. Večja ko je tržna moč največjih podjetij, nižje plače dosegajo njihovi zaposleni."

Foto: pixnio.com

Še vedno prisotni učinki krize

Kot še poroča Delo ima zadnja gospodarska kriza še vedno močan vpliv na nizko rast plač. Mnogi, ki so v krizi ostali brez dela, ali pa so dolgotrajno sprejemali delo pod svojimi zmožnostmi, iz strahu pred ponovitvijo scenarija, zadovoljijo z višino plače, kot jim je ponujena. Poleg tega je v preteklosti, velik del dogajanja na trgu dela krojila podzaposlenost, ki se, v nasprotju z drugimi kategorijami, ne preverja toliko. Gre za ljudi, ki so sicer zaposleni, a so sprejeli delo, ki ne zahteva dosežene izobrazbe, ali pa delajo manj, kot bi si želeli.

Foto: pixabay.com

Smo postali le dvorazredna družba?

Med zaposlenimi se veča delež tistih, ki imajo plače tako mizerne, da živijo v območju tveganja revščine, najbolje plačani odstotek zaposlenih pa prejema tako visoke prejemke, kot še nikoli. Na to opozarja tudi Marcel Fratzscher z Nemškega inštituta za gospodarske raziskave: "Drži, da so tisti s pravimi znanji in sposobnostmi v Nemčiji zadnjih dvajset let res bogato nagrajeni, a za spodnjih 40 odstotkov po višini plače je zgodba povsem drugačna. Temu segmentu prebivalstva plače realno v zadnjih dvajsetih letih niso zrasle – nasprotno, celo znižale so se!"

V svetu, kjer zmagovalec pobere vse, je izredno težko spremeniti način delovanja; nepremišljeni ukrepi bi imeli za posledico le zmanjšanje konkurenčnosti in Slovenija pri tem ne more ravnati dosti drugače od svojih neposrednih tekmic, saj bi sicer za njimi hitro zaostala. V OECD zato opozarjajo, da morajo države resno pristopiti k reševanju problema počasne rasti plač.