Evropa 2020: Preko inovacij do dobro plačanih delovnih mest

Unija inovacij je ena izmed sedmih pobud Evropske komisije strategije Evropa 2020, katere cilj je z inovacijami pridobiti čim več delovnih mest, omogočiti preskrbo z energijo in hrano ter se ukvarjati s perečimi izzivi kot so staranje prebivalstva in podnebne spremembe, tudi v sodelovanju Evrope z državami iz Tretjega sveta.

Finančna in gospodarska kriza sta terjali svoj davek, Evropa pa se iz krize prebija v okolici hudih konkurentov. Zato je nujno, da se v evropskem prostoru vzpostavijo inovacije, ki bodo zagotovile konkurenčnost trga in razvijanja potencialov, ki jih imamo. V nasprotnem primeru bo gospodarstvo slabelo in tonilo, delovnih mest bo še vedno premalo, plače pa še vedno prenizke.

Eden izmed ciljev Unije inovacij je tudi spodbujanje vključevanja zasebnega sektorja k javnemu in odstranitev ovir, ki idejam preprečujejo, da bi prodrle na trg. O Uniji inovacij bodo razpravljali na zasedanju sveta za konkurenčnost 12. oktobra in na Evropskem svetu decembra. Spremljanje napredka bo del upravljanja strategije Evropa 2020, Konvencija o inovacijah pa bo vsako leto pregledala stanje Unije inovacij.

Z Unijo inovacij do dobro plačanih delovnih mest

Pobuda Unija inovacij bo težila k ustvarjanju produktivnih delovnih mest, ki bodo dobro plačana in bodo prenesla globalizacijske pritiske. Po podatkih nove študije bi z doseganjem cilja o zvišanju naložb v raziskave in razvoj na stopnjo 3 % BDP v skladu s strategijo Evropa 2020 lahko ustvarili 3,7 milijona delovnih mest, letni BDP pa bi lahko do leta 2025 narasel na 795 milijard evrov. Potrebnih pa bo milijon več raziskovalcev.

Evropa bo postala vodilna sila v svetu

»Unija inovacij« teži k mobiliziranju zainteresiranih strani iz evropskega in svetovnega prostora, tako javnega kot zasebnega sektorja. Glavni cilj pobude je stremenje k Evropi kot vodilni v svetu. S partnerstvi se bodo znatno povečale naložbe v raziskave in razvoj, povezala se bodo vlaganja. Na začetku letošnjega leta je bilo aktivirano partnerstvo o aktivnem in zdravem staranju, kateraga glavni cilj je do leta 2020 podaljšati delež življenja, v katerem smo zdravi, za dve leti. V okviru Unije se bo in aktiviralo in so že aktivirana različna partnerstva, ki se ukvarjajo s problemi energetike, ureditve mest, učinkovite uporabe vodnih virov, kmetijstva ipd.

Tudi Slovenija se vključuje v procese inovativnih praks – letos trikrat več sredstev za raziskovanje

Trenutno je v Državnem zboru v obravnavi Raziskovalna in inovacijska strategija 2011-2020 (RISS). Nov strateški dokument so osredotoča na ustvarjanje pogojev za učinkovit in mednarodno konkurenčen raziskovalno inovacijski sistem, z ustrezno horizontalno povezavo politik in institucij, ki bodo skrbele za celotni inovacijski cikel od osnovne raziskave do zamisli in tržnega tehnološkega proizvoda. "Nova strategija je usmerjena k ustvarjanju pogojev za odlično znanost, h krepitvi človeških virov, vzpostavitvi stimulativnega okolja za komercializacijo znanja, lažjemu dostopu podjetij do kapitala in hitro rastočim podjetjem," so nam pojasnili na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. 

Unija inovacij prijazna tudi do malih in srednje velikih podjetij

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MZVZT) je namenilo 50 milijonov evrov za  ugodne kredite za tehnološke projekte malih in srednje velikih podjetij, ki jih je razpisal Slovenski podjetniški sklad. "Sredstva so namenjena za garancije sklada za ugodne kredite malim in srednje velikim podjetjem. 50 milijonov evrov sredstev, ki jih zagotavlja MVZT, bo omogočalo odobritev 145 mio EUR ugodnih kreditov preko poslovnih bank," pojasnjujejo na MVTZ.

S tem bo po njihovih ocenah spodbujenih preko 250 milijonov evrov investicij v razvoj in komercializacijo novih produktov, storitev ali rešitev. Odločitev za večjo usmerjenost v povratne oblike financiranja je podprta z ocenjenimi multiplikacijskimi učinki na vložena proračunska sredstva. "Z enim evrom iz proračunskih sredstev zagotavljamo  v primeru razpisa SPS 2,90 evra kreditnega potenciala in lahko vzpodbudimo skupno 5 evrov  investicij. V predlogu proračuna za leto 2011 je predvidenih  še nadaljnjih 50 milijonov evrov sredstev za izboljšanje dostopa podjetjem do virov financiranja za razvojne in tehnološke projekte. Sredstva bodo plasirana preko SID, Slovenske razvojne banke," še dodajajo iz ministrskega kabineta.

                                                      -----------------------------------------------------------------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.

Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.

Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje.