Na vzhodnem delu Slovenije največ nezdravega prehranjevanja

Mesec oktober je že več let posvečen hrani, saj 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane.

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob dnevu hrane s sloganom »#BrezLakote« opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. V najnovejšem poročilu namreč ugotavlja, da po obdobju upadanja svetovne lakote, ta sedaj ponovno narašča. Več kot 820 milijonov ljudi danes trpi zaradi kronične podhranjenosti. Ti povečini prihajajo iz držav v razvoju, kjer živijo v ruralnem območju.

Tako, kot obstajajo v svetu razlike v dostopnosti do hrane, v Sloveniji beležimo neenakosti v zdravem prehranjevanju zaradi socio-ekonomskih razlik. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je pokazala nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Povečuje se namreč delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.

Foto: NIJZ

Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Posebej nezdravo se prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši.

Razlike v zdravem prehranjevanju se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno temu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno deprivilegiranostjo posameznih okolij.

Z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 želi država izboljšati prehranske navade (povečati uživanje sadja in zelenjave, rib, polnozrnatih žit in žitnih izdelkov in zmanjšati vnos trans maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli) in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. 

Največ pozornosti ob tem posveča ranljivejšim skupinam, kot so tisti z najmanj dohodki in otrokom iz družin z nižjim materialnim standardom, s ciljem, da se vsem omogoči življenje v okoljih, ki zagotavljajo zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.