Na katerem mestu smo po zagotavljanju enakosti v izobraževanju otrok?

Unicef je opravil raziskavo o enakosti v izobraževanju otrok v 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, kjer se je Slovenija uvrstila na 10. mesto.

Preučitev (ne)enakosti izobraževanja otrok v treh obdobjih

V raziskavo je zajetih 41 najrazvitejših držav Evropske unije in OECD, razvrščene pa so glede na zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok v treh obdobjih: v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem obdobju.

Enakost v predšolskem obdobju so preučili z odstotkom otrok (starih med 4 in 5 let), vključenih v predšolsko vzgojo, v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju pa kot kazalnik enakosti uporablja vrzel med učenci, ki dosegajo najboljše, in tistimi, ki dosegajo najslabše rezultate pri ocenjevanju bralnih zmožnosti.

Najboljša enakost v srednješolskem obdobju

V vseh 41 gospodarsko najrazvitejših državah je v predšolsko vzgojo vključenih vsaj 90 odstotkov otrok, v kar 13 državah pa nad 99 odstotkov. V Sloveniji je v predšolsko vzgojo vključenih 94 odstotkov otrok, starih med 4 in 5 let, kar nas uvršča na 28. mesto oziroma v spodnjo tretjino držav.

V osnovnošolskem obdobju se med otroki, starimi 10 let, pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih. V večini preučevanih držav več kot 10 odstotkov otrok ne doseže ustrezne bralne zmožnosti za to starost. Slovenija se je glede na razlike v bralnih zmožnostih med otroki uvrstila na 17. mesto, torej v srednjo tretjino držav.

Tudi v srednji šoli se med učenci, starimi 15 let, v večini držav pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih. Najvišjo enakost v bralnih zmožnostih ima Latvija, sledijo pa ji Irska, Španija in Danska. Slovenija se je uvrstila na deseto mesto.

Vpliv socialno-demografskih dejavnikov na izobraževanje otrok v razvitih državah

Raziskava je preučila tudi vpliv otrokovega spola, poklica staršev, značilnosti šol in migracijskega statusa družin kot tistih dejavnikov, ki pomembno določajo priložnosti in izide otrok na področju izobraževanja otrok.

Ugotovili so, da deklice dosegajo boljše rezultate v bralni zmožnosti kot dečki, vrzel pa se z odraščanjem le še povečuje.

V številnih državah obstajajo velike vrzeli med bralnimi zmožnostmi učencev, ki prihajajo z različnih šol. Razlike je mogoče pojasniti s stopnjo urbaniziranosti okolja, stopnjo tveganja revščine v regiji, kjer se nahaja šola pa tudi tem, ali gre za zasebno ali javno šolo. Vendar rezultati raziskave pokažejo, da je veliko bolj odločujoči dejavnik bralnih zmožnosti otroka, poklic staršev.

Tudi v Sloveniji otroci, stari 15 let, katerih starši opravljajo visoko kvalificirane poklice, dosegajo boljši rezultat v bralni zmožnosti kot otroci staršev, ki opravljajo nižje kvalificirane poklice.

Na uspeh otrok v veliki meri vpliva tudi njihov migracijski status. V večini držav, zajetih v raziskavo, vključno s Slovenijo dosegajo otroci, ki sodijo v prvo generacijo migrantov slabše rezultate v bralnih zmožnosti v primerjavi z otroki, ki nimajo migrantskega ozadja.

Zagotavljanje enakosti odvisno od izobraževalne politike

Poročilo ugotavlja, da zagotavljanje enakosti v izobraževanju otrok ni povezano z bogastvom države, temveč je v veliki meri odvisno od izobraževalnih politik države.

Države lahko dosežejo visoke standarde izobraževanja in hkrati zagotavljajo enake možnosti izobraževanja vsem otrokom. Za uresničitev tega pa ne obstaja enotna politika, ki bi bila učinkovita v vseh državah, saj so izobraževalni sistemi v posameznih državah vezani na nacionalni kontekst.