Bomo o pretečih nevarnostih obveščeni tudi preko mobilnih telefonov?

V primeru nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč se v Sloveniji prebivalce alarmira preko siren javnega alarmiranja in jih obvešča preko javnih medijev, kot sta prvi program Radia Slovenija in prvi program Televizije Slovenije, ter preko lokalnih medijev. Alarmiranje pa bi lahko potekalo tudi preko mobilnih telefonov.

V Sloveniji ima v povprečju vsak prebivalec več kot en telefon, saj je aktivnih 2,4 milijona uporabnikov mobilnega omrežja, zato bi bila vzpostavitev takega sistema smiselna, obveznost vzpostavitve takega sistema pa je od lani zapisana tudi v zakonu o elektronskih komunikacijah.

»Operaterji javnih komunikacijskih omrežij in izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev v mobilnih prizemnih omrežjih morajo v okviru svojih tehničnih zmožnosti na zahtevo organa, pristojnega za zaščito in reševanje, na območju, na katerem to ta organ zahteva, v primeru večjih naravnih in drugih nesreč zagotavljati storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja.« (ZEKom-1, 134. člen, 6. odstavek)

Alarmiranje preko mobilnih telefonov ima številne prednosti pred klasičnim alarmiranjem, med drugim omogoča alarmiranje gluhih in naglušnih ter omogoča dajanje neposrednih navodil in priporočil. Poleg tega pa je strošek delovanja in vzdrževanja takega sistema mnogo nižji kot pri klasičnih sirenah.

Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša alarmiranje prek mobilnega telefona, pa se v praksi nič ne premika. Pri Telekomu pravijo, da prej navedeni odstavek predvideva le uvedbo te storitve, sama tehnična rešitev za zagotavljanje obveznosti pa ni predpisana, poroča zurnal24.

Ob tem prav tako še ni novega regulatornega okvira na ravni EU, dogovorjena je zgolj nova obveznost, da države članice EU sistem javnega alarmiranja (PWS) uvedejo prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev.

Trenutno še ni jasno, kateri sistem bo država uporabljala, da bi se operaterji lahko ustrezno pripravili na njegovo uvedbo. So pa operaterji opozorili, da sporočanje SMS za tovrstno obveščanje ni prava rešitev.

Dostava SMS sporočil na podlagi lokacije lahko traja tudi več ur, poleg tega pa ima SMS z alarmom enak zvok kot druga sporočila, zato ga ljudje lahko spregledajo. Dodaten problem SMS alarmiranja je, da je hitrost dostave odvisna ob obremenitve bazne postaje, ta pa se v primerih naravnih nesreč izjemno poveča.

V tujini menda obstaja odlična rešitev, ki pa nima konkurence in je zato izjemno draga, pri nas pa ni jasno, kdo bi moral kriti stroške. Nosilec javnega alarmiranja je pri nas uprava za zaščito in reševanje, ki bi morala pripraviti poenotene smernice in vmesnik, ki se ga poveže z omrežji mobilnih operaterjev.

Najboljša rešitev bi bila po mnenju strokovnjakov na Telekomu sistem info o celici (Cell Broadcast), ki omogoča pošiljanje enega sporočila množici uporabnikov.

Gre za sporočilo, ki je namenjeno določeni bazni postaji (in posledično vsem napravam, ki so nanjo priključene). V manj kot desetih sekundah je tako mogoče dostaviti sporočila več kot 500 tisoč baznim postajam (v Sloveniji jih je le nekaj tisoč). Sporočila so lahko dolga do 1395 znakov, omogočena pa so na praktično vseh napravah z Androidom, mlajših od šest let.

Tak sistem alarmiranja na Nizozemskem uporabljajo že od leta 2012. Do konca lanskega leta so ga uporabili več kot dvestokrat, vsakega pol leta pa pošljejo testno sporočilo. Večina držav EU pa alarmiranja preko mobilnih telefonov še nima.