To je tradicionalna martinova pojedina

Ta vikend praznujemo praznik Sv. Martina, ki velja za dan, ko se mošt spremeni v vino. Drugod po Evropi ga praznujejo na različne načine in se s tem spominjajo svetnika, ki je pomagal beraču, pri nas pa velja za praznik vina in tudi kulinarike.

V Sloveniji Martinovo poznamo in praznujemo predvsem kot praznik vina. Ta praznik zaznamuje tudi ljudski rek: »Svet Martin nardi iz mošta vin«. Pri nas se je uveljavil kot nekakšno praznično obdobje in se ne praznuje le 11. novembra, temveč kar cel teden. Če pride martinovo ravno med tednom, tako praznujemo kar dve martinovi nedelji. Martinovo zaznamuje izobilje, poleg okusnega vina pa ga spremljajo tudi razne kulinarične dobrote.

Pri nas je za Martinovo najpogosteje na mizi pečena gos, mlinci in rdeče zelje. In zakaj ravno gos? To je namreč povezano z legendo, da naj bi se Martin skril med gosi, da bi se izognil imenovanju za škofa. Gosi bi ga naj s svojim oglašanjem izdale ter zato na dan njegove smrti žrtvujemo gos.

Čeprav nekoč niso živeli v tolikšnem izobilju kot danes, se je na mizi tudi takrat znašla drugačna hrana kot ob običajnih dnevih. Vsekakor je to morala biti perutnina, polnjena s kostanjem ali jabolkom ter prilogami, kot jih pripravljamo za Martinovo še danes.

Seveda to ni le praznik vina, kot ga radi označujemo temveč je tudi pravi kulinarični praznik, saj nam na Martinovanjih ponujajo različne domače izdelke, kot so pecivo in pekovski izdelki, skoraj nikoli pa ne manjka jedi iz jabolk ali kostanja, poleg mladega vina. Prekmurske gospodinje najraje poleg že vseh omenjenih tradicionalnih jedi pripravijo tudi različne »retaše« ali krapce iz prosene kaše.