Danes praznujemo praznik Sv. Martina

Danes martinovo praznujemo predvsem kot praznik vina. To je čas, ko se mošt spremeni v vino in se vinogradniki veselijo rezultatov trdega dela. Vendar pa izvor samega praznika sega daleč v zgodovino in so ga nekoč praznovali malce drugače, kot to počnemo danes.

Sv. Martin Tourski je bil cerkveni konjeniški častnik v Galiji (zdajšnja Francija), pozneje pa je postal škof. Bil je skromen in dobrega srca, najbolj znana zgodba o njem pa pravi, da je pozimi srečal berača in prerezal svoj vojaški plašč na pol ter mu ga dal, da ta ne bi zmrznil. Pozneje je bil izvoljen za škofa. Legenda pravi, da je, skromen kot je bil, zavrnil ponujeno mesto in se skril med gosi, ki so ga pa izdale s svojim oglašanjem.

Navado, kot jo poznamo bolj ali manj na vseh Martinovanjih v Sloveniji, to je, da se posamezniki oblečejo v škofe in blagoslavljajo vino in prikazujejo druge (duhovite) rituale smo Slovenci pravzaprav prevzeli od Avstrijcev (zlasti iz Gradiščanskega) v zgodnjih šestdesetih letih. Vendar pa imamo tudi na slovenskem nekaj svojih navad. Na primer v Goriških brdih je bilo v navadi, ponekod še danes, da so na sod postavili jabolko, v katerega so zataknili razna mediteranska zelišča. Če se je to jabolko lepo posušilo, so rekli, da bo drugo leto dobro vino, če je zgnilo, pa da bo slabo.

Tudi nekoč so praznovali Martinovo. Ker je praznik v mesecu novembru, je to pomenilo zaključek letine. Vendar pa je bil tudi drugačen zaključek: pomenilo je tudi poravnanje računov. Ljudje so takrat v tem obdobju poravnali račune, dolgove, ki so se nabrali čez leto. Tudi nekoč je na mizi bila za Martinovo drugačna pojedina kot ob običajnih dneh. Najpogosteje je to bila pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, s prilogo mlincev in z rdečim zeljem, kar je še danes najznačilnejša kombinacija.

Poleg Martinovega pa Slovenci, najpogosteje pa vinogradniki praznujejo še dva praznika povezana z vinom, in sicer 25. maja in 27. decembra. Na prvega goduje sveti Urban in takrat vinogradniki prvič vidijo, kakšna bo letina. 27. decembra pa je »šentjanževo« in je bil svoj čas pomemben praznik na Slovenskem, predvsem pa Štajerskem. To je dan, ko so blagoslavljali najboljše vino.

Od vseh »vinskih« praznikov, Slovenci najraje praznujemo Martinovo, ko praznovanje ne traja le na ta dan, ampak kar cel teden. Ko pride sredi tedna praznujemo kar dve Martinovi nedelji – eno prej in eno pozneje, letos nam jo je malce zagodel koledar, saj je praznik ravno na nedeljo.