Z meritvami bodo odpravili neskladja

Geodetska uprava RS (GURS) bo projekt lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza decembra začela izvajati na območju pomurske regije ter deloma podravske regije. V okviru projekta eProstor bo potekal pregled obstoječih podatkov na terenu in terenska izmera podatkov (koordinat točk), meritve pa bodo podlaga za izvedbo izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta.

Kot je sporočilo Ministrstvo za okolje in prostor, bodo s projektom, ki se je začel marca letos, decembra nadaljevali na območju geodetskih pisarn Gornja Radgona in Ljutomer ter delno tudi na območju geodetskih pisarn Ptuj in Maribor. S terenskimi meritvami v okviru projekta lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza na omenjenih območjih pa naj bi zaključili do začetka marca 2019.

Izboljšanje pozicijske natančnosti večjih območij

S projektom želijo izboljšati pozicijsko natančnost večjih območij, kot so območja občin ali cele države. Taka večja območja je mogoče pozicijsko izboljšati le z metodo dela, ki temelji na uporabi obstoječih podatkov že izvedenih geodetskih meritev v preteklosti in dodatni določitvi in izmeri točk na terenu. Omenjena metoda ne posega v lastninske pravice lastnikov. Z omenjeno metodo tudi ne bodo odmerjeni objekti, ki še niso evidentirani v zemljiškem katastru, na primer stavbe in nove ali rekonstruirane ceste.

Podatki zemljiškega katastra, ki so bili v evidenco vpisani na podlagi postopkov na zahtevo lastnikov zemljišč (na primer v postopkih ureditve mej in parcelacij), se v okviru izvedbe projekta izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta ne bodo spreminjali.

Projekt se bo do oktobra 2020 izvedel po celotni državi

Celotni projekt izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta se bo izvajal v obdobju od marca 2018 do oktobra 2020. Pri tem se bodo terenske izmere izvajale zaokroženo po posamičnih območjih katastrskih občin.

Do sedaj so se izvedla na območju JV Slovenije, in sicer poleti na območjih: Litija, Sevnica, Krško, Brežice in Trbovlje; jeseni 2018 - Slovenj Gradec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica. Po sedanjem območju Pomurja in deloma Podravja pa se bodo, do oktobra leta 2020, meritve v fazah izvedle še na ostalih katastrskih območjih.

Zemljiški register in katastrski načrt

Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki vsebuje opisne podatke o parcelah, na primer parcelna številka, površina, raba in bonitet, in grafično predstavitev – katastrski načrt, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel.

Foto: GURS

Obstoječ katastrski načrt je v veliki meri še iz obdobja nastavitve zemljiškega katastra. Zaradi tega dejstva in različnih postopkov vzdrževanja v preteklosti, lahko katastrski načrt ni odraz dejanskega stanja v naravi, kar najbolj nazorno opazimo, če katastrski načrt primerjamo z drugimi prostorskimi podatki, ki izkazujejo topografsko stanje v naravi, na primer topografski načrt, aeroposnetke oziroma ortofoto načrt.

Pri tem opazimo dve po vsebini povsem različni neusklajenosti: lokacijska neusklajenost, kjer so meje parcel zamaknjene glede na topografsko vsebino; neusklajenost vsebine katastrskega načrta (meje parcel in objektov) s stanjem v naravi (pomeni, da v katastrskem načrtu na primer niso vrisane v naravi zgrajene nove ali po obliki spremenjene ceste in podobno).

V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza bodo lahko v veliki meri odpravljena le neskladja iz naslova lokacijske neusklajenosti. Za odpravo pomanjkljivosti iz naslova neusklajenosti vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi pa bodo morali lastniki in upravljavci parcel poskrbeti sami tako, da bodo izvedli postopke ureditve mej s terensko odmero.