Ali je normalno, da med prazniki čutim osamljenost?

»Osamljenost doživimo, kadar nam primanjkuje druženja ali pristnega kontakta z drugimi, ob tem pa doživljamo neprijetna čustva. Vendar se včasih lahko počutimo osamljene tudi takrat, ko smo dejansko obkroženi z ljudmi.«

Praznični čas je za večino ljudi obdobje veselja, sreče in preživljanja časa z najbližjimi. To je čas, ko se veliko družimo, smo nasmejani, pečemo piškote z družino in se nadvse razveselimo, ker smo dobili prav tisti parfum za darilo. Ampak, ali tako praznike doživljamo vsi?

Mnogi praznike namreč doživljajo povsem drugače – ne pečejo piškotov z družino, niso vedno nasmejani in ne dobijo darila, ki so si ga želeli. Lahko se zgodi, da naši prazniki niso podobni tistemu, kar se oglašuje na televiziji, v revijah in na socialnih omrežjih, ne zadovoljijo naših pričakovanj, posledično pa smo razočarani, potrti in osamljeni.

Strokovnjaki ugotavljajo, da se osamljenost, depresivnost in samomorilnost pogosto povezujeta, še posebej med prazniki, zato lahko osamljenost predstavlja velik problem za duševno zdravje posameznika. Možnost strokovne psihološke pomoči v duševni stiski je v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« na voljo več kot 11.000 zaposlenim in njihovim družinskim članom iz vključenih pilotskih podjetij. Pravočasno reševanje duševnih stisk pripomore k boljšemu duševnemu zdravju, zaradi tega pa se povečata tudi zadovoljstvo in učinkovitosti pri delu. Kaj pa lahko za dobro duševno zdravje med prazniki naredimo sami?

Nekaj idej za preganjanje praznične osamljenosti:

1. Aktivno povezovanje z ljudmi iz svoje okolice – povabimo sosede na kavo, pokličimo prijatelja, s katerim se že dolgo nismo slišali ali napišimo sporočilo znancu. Krepitev vezi, ki jih imamo z ljudmi, nas lahko naredi bolj povezane in manj osamljene.
2. Krepitev hvaležnosti - osamljenost lahko skušamo pregnati s krepitvijo hvaležnosti in osredotočanjem na stvari, ki jih imamo, stvari, ki smo jih dosegli, ki jih cenimo (prijatelji, družina, sosedi, hišni ljubljenčki, pa tudi delo, hobiji ipd.). Lahko npr. vodimo dnevnik, v katerega skušamo vsak dan zapisati vsaj eno stvar, za katero smo v tistem dnevu hvaležni, naj bo še tako majhna (npr. dobro kosilo ali prijeten pogovor s sodelavcem).
3. Naredimo nekaj dobrega za druge - nekomu namenimo naš čas, pozornost, ponudimo pomoč, pogovor ali pa sodelujemo v dobrodelni akciji, poklonimo dar nekomu, ki ga res potrebuje, postanimo prostovoljci ipd. Takšne drobne stvari lahko izboljšajo naše razpoloženje.
4. Naredimo nekaj zase -privoščimo si sproščujočo kopel ali masažo, ki prežene stres prazničnega časa in posledično izboljša naše počutje. Znova lahko pogledamo tudi naš najljubši film ali prisluhnemo najljubši glasbi, prav tako pa lahko poleg obdarovanja drugih posebno aktivnost ali darilo namenimo - sebi.

V sklopu projekta NAPREJ poteka obširno ozaveščanje in informiranje zaposlenih, delodajalcev in širše javnosti o pomenu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja, ki jo lahko spremljate tako na spletni strani projekta www.naprej.eu kot na Facebooku in Twitterju.

Na ta način pridobite aktualne in praktične informacije o tem, na kakšen način poskrbeti za svoje dobro duševno zdravje - tudi med prazniki!

PR