Zavod za gozdove spodbuja nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc

Posekana praznična drevesca posekana v slovenskih gozdovih, ki so namenjena za okras ter praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018, so sporočili iz Zavoda za gozdove RS.

Namen ukrepa je pridobivanje dreves na naravi prijazen način

Zavod za gozdove s tem ukrepom usmerja pridobivanje dreves na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Nove nalepke rdeče barve lahko lastniki gozdov pridobijo na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda.

Lastniki gozdov lahko do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc sicer izvaja gozdarska inšpekcija.

Brez nalepke so lahko na tržišču okrasna drevesca iz uvoza in okrasna drevesca v lončkih

Brez nalepke so lahko na tržišču okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih in drevesca drevesnih vrst, ki v slovenskih gozdovih niso domača. Ta drevesa so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke ter nekatere ostale, so ob tem sporočili iz zavoda. Nadalje morajo imeti prodajalci pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. To pomeni, da je za drevesca, pridobljena v gozdu potrebna odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda zavod za gozdove.

Nadaljnje omejitve pa so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev prazničnih jaslic. Mah se tako lahko pridobiva v gozdu v količinah do dveh kilogramov, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Nedavni vetrolom je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije

Smrečice za okras se večinoma pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, potem s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah pa tudi z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Zaradi naravnih ujm v Sloveniji v zadnjih letih so se zelo povečale površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja. Veliko je k temu prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije.

Veliko smrečic tako lahko gozdarji pridobijo tudi ob redčenju pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah, so pojasnili na zavodu. Prav tako bodo gozdarji v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar bo zagotavljalo pred škodljivci bolj odporni gozd. 

Okrasna drevesa iz tujine lahko zanesejo k nam bolezni in povzročijo škodo v slovenskih gozdovih

Na tržišču je v predprazničnem času velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Omenjena drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav. Z vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, po opozorilih zavoda pa predstavljajo grožnjo slovenskemu gozdu.

Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo namreč lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke pri nas povzročile večjo škodo v gozdovih in parkih. 

Zavod za gozdove spodbuja nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc

Kot so poudarili na zavodu "so domača okrasna drevesca pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave in prevoz na tržišče." Zavod za gozdove ob tem še svetuje, naj kupci drevesa postavijo v stojala, ki jih lahko napolnijo z vodo. Ko bodo drevesa odslužila svojemu namenu, pa naj jih razrežejo in odložijo v zabojnike za organske odpadke ali jih skurijo v pečeh.

Kljub temu poraba domačih okrasnih drevesc še vedno upada. Tako zavod lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc letno izda približno 27.000 nalepk, kar je tretjino manj kot pred petimi leti, so še sporočili iz zavoda za gozdove.