Božič nekoč in danes

Božič je tradicionalni praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra. Je spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. V pravoslavnih cerkvah, praznik praznujejo s 6. na 7. januar, zaradi uporabe julijanskega koledarja. Danes se božič praznuje drugače kot se je nekoč. 

Božič nekoč

2 dni pred božičem so gospodinje pekle orehove, makove ali pehtranove potice. Lotile pa so se tudi peke medenjakov in božičnega kruha. Božični kruh se je prvič pojavil v 17. stoletju, in je tako rekoč obredni kruh. Praznovanje božiča je potekalo na skromen način. 24. decembra oz. na sveti večer so se zbrale družine in postavile jaslice, ki so jih izdelali iz papirja. Skupaj so okrasili drevo, na katero so obesili drobna jabolka, orehe, domače kekse in bonbone. Družine so se potem praznično oblekle, vzele bakle in jih namočile v smolo ter se odpravile k polnočnici. Na poti so prepevali božične pesmi, otroci pa so se zabavali v snegu. Na božično jutro, 25. decembra, so razrezali kruh in se odpravili k maši. Božični zajtrk je bil kruh in čaj, za božično kosilo pa so gospodinje pripravile govejo juho, pečenko, zeljnato solato in ˝tensten krompir˝. Za božično večerjo so jedli kruh, meso in potico. 26. decembra oz. na dan svetega Štefana pa so družine obiskale sorodnike in prijatelje. 

Božič danes

Danes se priprave na božič pričnejo že mesec dni prej. Božič danes izgublja svoj pravi in prvotni pomen, in postaj vse bolj skomercializiran. Prazničnega okraševanja se lotevajo že v sredini novembra. Ljudje niso več tako povezani kot nekoč. Nekoč je praznovanje božiča predstavljalo nek običaj in vrednoto, danes pa pomeni prihod Božička in s tem tudi obilnejša darila. Otroci danes ne poznajo pravega pomena božiča, vedo samo, da pride Božiček, ki jim prinese darilo.

Božična miza je tudi danes polna dobrot, a ne takšnih kot nekoč. Božični kruh (poprtnik) je danes nadomestil božični sadni kruh. Še vedno pa se ohranja tradicija, da se na sveti večer oz. 24. decembra zvečer zbere vsa družina.