Naj novoletna zaobljuba ne ostane v predalu

Zapišimo svoje novoletne zaobljube in si zagotovimo, da jih bomo letos resnično izpolnili.

Novoletne zaobljube so pravzaprav cilji, ki si jih zastavimo ob izteku starega leta. Večinoma gre za dolgoročne obljube sebi, ki izhajajo iz nezadovoljstva z določenim področjem našega življenja. Postavljanje ciljev je pomembno, saj spodbuja k dejavnosti, obenem pa glede na njihovo doseganje presojamo naše zadovoljstvo z življenjem.

Rečemo si na primer: »Ker se v zadnjem času s sodelavko ne razumem najbolje, bom z novim letom delal na tem, da izboljšam komunikacijo z njo.« Ali: »Zdi se mi, da sem pri delu manj produktivna, ker vedno delam več stvari naenkrat, zato z novim letom tega ne bom več počela.«

Kljub dobrim željam in motiviranosti na začetku pa nam do naslednjega leta pogosto stvari ne uspe izboljšati. Zakaj so novoletne zaobljube velikokrat neuspešne?

Napake pri oblikovanju zaobljub in kako se jim izogniti

1. 1.       Pozabimo postaviti prioritete.

Pogosto rečemo, da za nekatere stvari preprosto nimamo časa. Vendar imamo vsi ljudje na voljo 24 ur v enem dnevu. Kako to, da lahko nekateri v istem času naredijo vse tisto, kar je zanje res pomembno? Vprašajmo se, čemu namenimo svoj čas? Ali morda počnemo stvari, ki za nas niso resnično pomembne? Zato je dobro določiti kateri cilj je v nekem trenutku ali obdobju bolj pomemben, katerega pa lahko začasno damo na stran ali opustimo. Temu primerno usmerimo tudi svoj čas in energijo.

1. 2.       Naša pričakovanja niso realistična.

Če si zastavimo več obsežnih ciljev, ki naj bi jih vse izpolnjevali vsak dan, nam verjetno ne bo uspelo. Vsak posamezni cilj namreč zahteva čas in zavezanost, pogosto se prvi rezultati pokažejo šele po določenem času. Pri zastavljanju ciljev je potrebno upoštevati časovni okvir in njihovo realno dosegljivost. Če si zastavimo, da bomo v življenju vsaj trikrat poleteli na luno, obstaja majhna verjetnost za to, če ne opravljamo poklica astronavta.

1. 3.       Naša zaobljuba ni dobro zastavljena.

Ni dovolj le, da točno določimo kaj želimo doseči, temveč tudi, da naredimo načrt kako bomo to dosegli. Če nimamo zastavljene poti do cilja, bo ta težje dosegljiv. Pomembno je tudi, da cilje oblikujemo v pozitivno obliko in se skušamo izogniti nikalnicam. Namesto, da rečemo: »Z novim letom ne želim toliko konfliktov s sodelavko,« si ga zastavimo pozitivno, motivirajoče: »Z novim letom želim izboljšati odnos s sodelavko«.

Sposobnost dobrega postavljanja ciljev je koristna veščina tudi na delovnem mestu, ki jo lahko razvijamo s treningom socialnih veščin in skrbjo za svoj osebnostni razvoj. Tako tudi v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« redno potekajo seminarji za vodstvene kadre ter druge ciljne skupine zaposlenih. Udeleženci obravnavajo teme kot so obvladovanje psihosocialnih dejavnikov tveganja, promocija duševnega zdravja na delovnem mestu, zdrav življenjski slog ipd. Stalno informiranje in osveščanja vodstvenih kadrov namreč bistveno pripomore k izboljšanju organizacijske kulture ter s tem tudi k ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja zaposlenih.

Želite tudi vi izvedeti več o aktualnih vsebinah na popdročju duševnega zdravja? Prijazno vabljeni k prebiranju zanimivih novic, člankov, video izobraževalnih posnetkov, priročnikov ter drugih gradiv na spletni strani projekta NAPREJ: www.naprej.eu

PR