Ogledalo Slovenije kaže, da postajamo bolj zadovoljni s stanjem v Sloveniji

Družba Valicon je konec leta 2018 izvedla raziskavo Ogledalo Slovenije, s katero od decembra 2012 občasno merijo zadovoljstvo prebivalcev s “splošnim stanjem” v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti.

Zadovoljstvo s stanjem v družbi najvišje od leta 2012

Dobre pol leta po parlamentarnih volitvah smo prebivalci Slovenije s situacijo v družbi malce bolj zadovoljni, kot smo bili aprila 2018. To je tudi najvišji rezultat od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje, kar se je takrat jasno pokazalo tudi s protesti, ki so potekali v tistem obdobju.

V primerjavi z »vstajniškim« decembrom 2012 se je delež zadovoljnih povečal iz dveh na kar 28 odstotkov, delež nezadovoljnih pa se je več kot prepolovil in je trenutno najnižji odkar se raziskava izvaja (44 odstotkov). Najnižji do sedaj je tudi delež tistih, ki sploh niso zadovoljni s splošno situacijo v Sloveniji (14,4 odstotka), obenem pa je zabeležen najvišji delež zelo zadovoljnih (1,6 odstotka).

Osebno razpoloženje se od aprila 2018 ni spremenilo

Delež »zelo srečnih« še vedno ostaja večji od tistih, ki »sploh niso srečni«, pravzaprav se od zadnje meritve razmerje med zelo srečnimi in tistimi, ki »sploh niso srečni«, ni spremenilo.

Kljub večletnemu obdobju gospodarske rasti in naraščanju zadovoljstva s stanjem v družbi, se delež zelo srečnih ne povečuje sorazmerno, je pa razlika med zelo srečnimi (9 odstotkov) in tistimi, ki sploh niso srečni (5 odstotkov), veliko manjša, kot je bila na primer leta 2013 (in v letih do februarja 2017), ko je bilo razmerje obrnjeno in je bilo občutno več tistih, ki sploh niso bili srečni (29 odstotkov), kot tistih, ki so bili zelo srečni (4 odstotki).

Zaupanje v institucije in poklice na splošno je med najvišjimi, odkar se raziskava izvaja

Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje.

Pri meritvah zaupanja v institucije se kaže podoben trend, kot ga kažejo meritve podpore dela vlade, ki je trenutno dosegla najvišjo raven podpore v zadnjih desetih letih. Tudi raziskava Ogledalo Slovenije kaže, da je zaupanje v vlado boljše, saj se je v primerjavi z decembrom 2012 dvignilo za kar 19 odstotnih točk, še vedno pa ostaja negativno in skupaj z ostalimi političnimi institucijami (z izjemo predsednika republike) in cerkvijo zaseda zadnjih nekaj mest na lestvici.

Če primerjamo rezultate decembra 2018 z rezultati decembra 2012, opazimo, da je največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja pa beležita tudi zdravstvo (-15 odstotnih točk) in šolstvo (-14 odstotnih točk).

Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33), vendar moramo upoštevati, da so te institucije veliko pridobile že ob prejšnji meritvi (aprila 2018). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32).

Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56), sledijo podjetja, kjer so anketiranci zaposleni (38) in policija (30). Ta je v primerjavi vstajniškim« decembrom pridobila kar 20 odstotnih točk. Vojska, ki je lani izgubila največ zaupanja, ga je nekaj očitno uspela spet pridobiti in je z 22 odstotnimi točkami na četrtem mestu.

Med poklici na prvem mestu še vedno ostajajo gasilci (stopnja zaupanja 93), sledijo medicinske sestre (76) in znanstveniki (61). Z izjemo medicinskih sester, ki so jih v meritve dodali aprila 2018, so vsi poklici na vrhu lestvice že od decembra 2012, pri čemer so gasilci še dodatno pridobili na zaupanju, medtem ko so znanstveniki nekaj malega izgubili. Spodnji del lestvice zaključujejo duhovniki (-53), vladni ministri (-69) in politiki na splošno (-86), a so vsi ti rezultati boljši v primerjavi z rezultati pred šestimi leti, ko je bila stopnja zaupanja v te poklice še nižja.