Pomen mokrišč v boju proti podnebnim spremembam

Danes, 2. februarja, obeležujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena imenovana tudi Ramsarska konvencija.

Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov in na s tem povezane družbenogospodarske potrebe za zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Tema letošnjega dneva mokrišč je "Prispevajmo k blaženju podnebnih sprememb - ustavimo izsuševanje mokrišče!". Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske pestrosti ter območja rekreacije in sprostitve. Poleg številnih funkcij, ki jih opravljajo, ponujajo pomembne naravne vire za človekov razvoj, pomembna pa so tudi za kmetijstvo, in obratno – kmetijske dejavnosti s pravilno tehnologijo ohranjajo vitalna mokrišča.

Foto: Borut Mozetič

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006).

Za Pomurje so mokrišča posebnega pomena, saj jih je ob reki Muri ohranjenih veliko, mnogim živalskim vrstam nudijo življenjski prostor prav tako pa so pomembna za ljudi, ki živijo ob Muri, saj se v mokriščih polni in prečiščuje vir pitne vode, snežnica iz Alp in deževnica, ki pade na porečje Mure in se shranjuje v podtalnici.

Foto: Spletna stran Krajevna skupnost Melinci