Kakšne so razlike med ženskami iz različnih delov Slovenije?

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk, ki ga obeležujemo 8. marca, je Statistični urad RS objavil nekaj statističnih podatkov o morebitnih razlikah med ženskami iz različnih delov Slovenije.

Slovenija je imela na začetku prejšnjega leta 2.066.880 prebivalcev, med temi je bilo 50,3 odstotka žensk. Vsako leto se rodi nekoliko več dečkov kot deklic, po približno 60. letu starosti pa začnejo številčno prevladovati ženske.

Kljub temu je žensk več kot moških le v polovici statističnih regij oz. v šestih od dvanajstih (v pomurski, podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški).

Foto: SURS

Povprečno najstarejše so prebivalke pomurske statistične regije

Razmerje med starimi in mladimi prebivalci v Sloveniji na splošno ni ugodno in to velja tudi za ženske. Številčno razmerje med starejšimi (65+), in mlajšimi (0–14 let) prebivalkami, je najugodnejše v jugovzhodni Sloveniji, kar je povezano z visoko rodnostjo v tej regiji. Najmanj ugodna pa je ta struktura v pomurski regiji.

V pomurski regiji živi na 100 mladih skoraj še enkrat toliko starejših (191). Tukaj je bila tudi povprečna starost žensk v 2018 najvišja in je znašala 46,6 leta, kar je za skoraj dve leti več od slovenskega povprečja 44,7 leta. V povprečju najnižja je starost žensk v osrednjeslovenski regiji, v kateri je delež učenk, dijakinj, študentk najvišji in znaša 43,2 leta.

Deklice, ki so se v 2017 rodile v obalno-kraški regiji, lahko pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo, ki znaša 84,9 leta. Pričakovana življenjska doba deklic, ki so se rodile v 2017 v pomurski regiji je 82,4 leta, nižjo pa imajo le deklice iz podravske regije.

Povprečna starost Slovenk, ko prvič postanejo mamice, je 29,4 leta

Po podatkih z začetka leta 2018 so matere tri od štirih prebivalk Slovenije, ki so stare 15 ali več let. Pri 25 letih je mama vsaka peta, pri 29 letih pa vsaka druga.

Najmanj otrok na eno žensko so v povprečju rodile ženske iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije, 1,40 oziroma 1,41 otroka na žensko. Največ otrok na žensko, 1,68, pa so rodile ženske iz koroške regije. V Pomurju je bilo rojenih v povprečju 1,59 otrok na žensko.

Ženske z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo. Prebivalke osrednjeslovenske in obalno-kraške regije, ki so prvič postale mamice v 2017, so v povprečju že presegle 30 let. Povprečno pri najnižji starosti so rodile prvega otroka prebivalke jugovzhodne Slovenije, pri 28,3 leta. Približno enako stare so bile tudi v pomurski regiji, 28,4 leta, kar je leto manj od povprečja za celotno Slovenijo.

V pomurski regiji najmanj žensk s terciarno izobrazbo

V akademskem letu 2017/18 so ženske predstavljale 58 odstotkov vseh vpisanih v terciarno izobraževanje. Običajno so tudi uspešnejše od svojih moških vrstnikov, vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov. V 2017 je bilo v Sloveniji 159 diplomantk na 100 diplomantov.

Na splošno imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo kot moški, razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 odstotkov žensk.

Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija, kjer jo ima vsaka tretja ženska. Najnižji delež žensk s terciarno izobrazbo pa je v pomurski regiji, kjer jo ima le vsaka peta ženska.

V pomurski regiji najmanj aktivno delovnih žensk in najmanjša povprečna mesečna bruto plača

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v 2017 približno 70 odstotkov delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednji Sloveniji s 73 odstotki, najnižji pa v Pomurju, kjer je bilo delovno aktivnih malo manj kot 64 odstotkov žensk.

Po zadnjih podatkih iz leta 2017 so imele prebivalke osrednjeslovenske regije tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo, ki je znašala 1.876 evrov. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije, 1.453 evrov. Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji pa je bila 1.664 evrov, kar je 105 evrov manj od povprečne bruto plače moških.

Zadovoljstvo z življenjem najmanjše pri ženskah v pomurski in posavski regiji

Ženske v Sloveniji so bile v 2017 visoke povprečno 165,0 cm, težke pa 67,9 kg. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 52 odstotkov, čezmerno hranjenih ali debelih pa 43 odstotkov žensk.

S svojim življenjem so bile v letu 2017 v povprečju najbolj zadovoljne ženske v jugovzhodni Sloveniji, z oceno zadovoljstva 7,5. Najmanj zadovoljne pa so bile ženske v pomurski in posavski statistični regiji z oceno 6,9. (Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem se ocenjuje na lestvici od 0 do 10.)