Vsaka druga delovno aktivna oseba odhaja na delo v drugo občino

Vsaka druga delovno aktivna oseba je konec leta 2018 odhajala na delo v drugo občino, kažejo podatki Statističnega urada RS. Delovni migranti so bili na vseh prostorskih ravneh v večjem odstotku moški kot ženske.

Ob koncu leta 2018 je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 864.400 delovno aktivnih oseb (pri čemer kmetje niso bili upoštevani). Od teh jih več kot polovica, 52,9 odstotka oziroma 457,000, odhaja na delo v drugo občino.

Od konca leta 2017 se je delež delovnih migrantov povečal za 4,4 odstotka, kar je za odstotno točko več, kot se je povečalo skupno število delovno aktivnih oseb.

Delež delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu leta 2018 jih je bilo približno 407.500 ali 47,1 odstotka. Od konca leta 2017 se je ta delež zmanjšal za 0,6 odstotne točke, v zadnjih treh letih pa za 1,5 odstotne točke.

Primerjava po spolu pokaže, da je bilo med vsemi delovno aktivnimi ženskami 47,5 odstotka ali nekaj več kot 186.500 takih, ki so imele prebivališče in delo v isti občini, med delovno aktivnimi moškimi pa je bilo takih 46,8 odstotka ali nekaj več kot 221.000.

Na območju iste občine je imelo prebivališče in tudi delovno mesto največ delovno aktivnih prebivalcev občine Ljubljana (82,3 odstotka), sledili sta občini Novo mesto (73,3 odstotka) in Maribor (70,9 odstotka).

Ob koncu leta 2018 je bilo v Sloveniji 16 občin, ki jih uvrščamo med izrazito delovne občine. To so tiste občine v katerih je število delovnih mest za vsaj 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, Med nje se uvrščajo tudi tri pomurske občine: Murska Sobota, Odranci ter Gornja Radgona.

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami. Ob koncu leta 2018 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 169.300 ali 19,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.

Osrednjeslovenska statistična regija je v letu 2018 (in tudi v letu pred tem) imela edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 28,6 odstotka. Zadnja po vrednosti tega podatka pa je bila zasavska statistična regija, ki je imela skoraj 40 odstotkov manj delovnih mest, kot je imela delovno aktivnih prebivalcev.

Še manj številne kot medregijske so delovne migracije med kohezijskima regijama. V letu 2018 je bilo takih delovnih migrantov nekaj več kot 87.100 ali desetina delovno aktivnega prebivalstva.

Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je močnejši v smeri vzhod–zahod. Na delo v zahodno Slovenijo prihaja skoraj 64.700 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije, v nasprotni smeri, iz zahodne v vzhodno Slovenijo pa štirikrat manj oziroma približno 16.100 delovno aktivnih oseb.

V Sloveniji je delovno aktivnih tudi nekaj več kot 3900 tujcev dnevnih migrantov, od tega kar 79,4 odstotka moških. Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega  prebivališča.

Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 2.550, iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot 1.000, iz Madžarske pa okoli 270. Slovenija je z vidika dela še najmanj zanimiva za Avstrijce, lani je dnevno prihajalo k nam na delo le 70 prebivalcev te sosednje države.