V javnih zdravstvenih zavodih pri evidentiranju in obračunu ur številne nepravilnosti

Inšpektorji ministrstva za javno upravo so lani v bolnišnicah in zdravstvenih domovih opravljali nadzore izplačil nadur in dežurstev ter dodatkov za mentorstvo.

Zdravniki poleg rednega dela opravijo še po več sto ur dežurstev in nadur na mesec. Pri tem pa očitno ne gre le za delo oziroma garanje nekaterih zdravnikov, ampak tudi za številne nepravilnosti in kršitve predpisov v javnih zdravstvenih zavodih pri evidentiranju in obračunu ur.

Poročilo o delu inšpektorata za javni sektor v letu 2018, ki je objavljeno med vladnimi gradivi v obravnavi, razkriva da so nekaterim zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih izplačali dodatek za delo prek polnega delovnega časa, čeprav v tistem mesecu niso opravili niti potrebnega števila ur rednega dela, ali pa so zaposleni dobili plačanih več nadur.

Poročilo, o katerem so prve poročale Finance, navaja še, da nekateri javni zavodi evidence nadur sploh ne vodijo, v več drugih primerih pa so zaposleni registrirali le prihode in odhode, ne pa tudi zasebnih izhodov. Če zasebni izhodi niso evidentirani, ampak obstajajo, potem po navedbah inšpektorjev »ni mogoče ugotoviti, ali javni uslužbenci dejansko opravijo redno delovno obveznost in posledično ali so vse obračunane in izplačane nadure dejansko ure prek polnega delovnega časa«.

Po ugotovitvah poročila ponekod v zdravstvu zaposlenim »nadur ne izplačujejo glede na dejansko opravljeno delo, ampak glede na opravljene storitve, ki jih preračunajo v nadure«, kar po ugotovitvah inšpektorjev ni pravilno in ni v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor.

V enem primeru so zaposleni za čas od 7.15 do 8. ure večkrat prejeli dvojno plačilo, in sicer kot redno delo in kot pripravljenost na delo. V drugem primeru je bilo pol ure plačano dvakrat – kot redno delo in kot nadurno delo. V tretjem primeru je spet prišlo do dvojnega plačila istih ur – hkrati za dopust in nadure ter hkrati za redno delo in nadure.

Nepravilnosti so tudi pri evidentiranju začetka dežurstva, ko se pol ure evidentira kot predaja dela, čeprav zaposleni še niso bili na delovnem mestu.

Mentorji v večini pregledanih primerov sploh niso bili z nobenim aktom imenovani za neposredne mentorje specializantom, dodatek za mentorstvo pa je bil obračunan in izplačan za več ur, kot so bili na delovnem mestu oziroma tudi za čas, ko niso delali.

Inšpekcijske nadzore izplačevanja dežurstev in dela prek polnega delovnega časa so lani opravili v 12 javnih zdravstvenih zavodih: v sedmih enotah UKC Ljubljana, v UKC Maribor, v splošnih bolnišnicah Trbovlje in Celje ter v zdravstvenih domovih Metlika in Šentjur. Izplačilo dodatkov za mentorstvo pa so preverjali na Onkološkem inštitutu, v UKC Ljubljana in UKC Maribor, SB Slovenj Gradec in SB Celje ter zdravstvenih domovih Ljubljana in Maribor.