KULTURA
Prekmurščina bo vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine
V Register nesnovne kulturne dediščine bo še v letošnjem letu vpisana enota z imenom Prekmurščina. Pobuda za vpis le-te je bila podana v okviru projekta Prekmurski jezik in kultura, ki je del obeleževanja letošnje 100. obletnice priključitve Prekmurja k matici.
Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot domoljubno društvo deluje na širšem območju Prekmurja. Njegovo delovanje pa je usmerjeno v izobraževalne, kulturne, znanstvene in družabne aktivnosti, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja in državljanske zavesti.
Ob zavedanju, da prav jezik v zgodovini Prekmurja predstavlja osrednji gradnik domoljubne zavesti in je osišče narodnostne pripadnosti tukajšnjega prebivalstva, je ena izmed najpomembnejših temeljnih programskih usmeritev društva tudi ohranjanje in razvoj prekmurskega jezika.
Skrb za jezik je namreč trajna naloga vsake družbe in je osnovni predpogoj za ohranjanje nacionalne identitete, zavesti in prepoznavnosti, kar je v sodobnem globaliziranem svetu, kjer se izgubljajo predvsem identitete manjših narodov in jezikovnih skupin, nadvse pomembno.
Prekmurski jezik je edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika. Ob zavedanju njegove pomembnosti je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, ki je tudi ena od vidnejših organizacij v Iniciativnem odboru za pripravo aktivnosti ob 100. letnici priključitve Prekmurja k matici, zasnovalo širši modularni projekt Prekmurski jezik in kultura.
V okviru navedenega projekta je društvo na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine. V pobudi je bilo navedenih šest nosilcev, in sicer: Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Evangeličanska Cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, Katoliška Cerkev, Škofija Murska Sobota (RKC), Škofijski ordinariat Murska Sobota in Kulturno umetniško društvo Beltinci.
Foto: etno-muzej.si
22. marca je društvo, kot nosilec prijave prejelo obvestilo, da prijavljen element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid. V register nesnovne kulturne dediščine bo tako še v letošnjem letu vpisana enota z imenom PREKMURŠČINA.
Vpis je za Prekmurje in Prekmurce ob letošnjem jubilejnem letu izjemnega simbolnega pomena, nasploh pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote.
Vpis zagotavlja tudi pravno varstvo, ki ga opredeljujeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (MKVNKD), ratificirana decembra 2007, in Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), sprejet leta 2008.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Po drugi svetovni vojni je slovenska komunistična stranka prepovedala, da bi se na uradnih mestih uporabljalo prekmurščino. Disciplinska komisija je lahko obtožila ljudi, ki so na javnih mestih govorili prekmursko. Vilko Novak tako se je spominjal 1997: »Po drugi vojni leta 1956 sem prvi prišel uradno na Madžarsko in v Porabje in tam govoril slovensko v našem narečju … Zato sem bil napaden v domačem prekmurskem okolju. Temu je sledila dveletna disciplinska preiskava, ki mi ni mogla dokazati nič slabega. Me je pa ovirala pri mojem strokovnem napredovanju.«[12] Zdaj je pa Küčan se glaven.
Res so ga grdo kaznovali tigrdi komunisti. Takoj na zacetku drzave so mu dali dobro placano delo, ki ga je lahko desetletja dolgo opravljal.
Kdo je bil in kaj je delal dr. Vilko NOVAK: Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino južnoslovanskih jezikov in slovenistiko in leta 1933 diplomiral. Kot gimnazijski profesor je 15 let poučeval slovenščino v Mariboru, Murski Soboti, Kranju in Ljubljani, med vojno pa srbohrvaščino v Senti. Leta 1944 je v Budimpešti doktoriral s slavistično obravnavo Štefana Küzmiča, po drugi svetovni vojni pa v Ljubljani nadaljeval prekinjeni študij etnologije ter doktoriral leta 1947 z delom Ljudska prehrana v Prekmurju. Od leta 1948 do 1978 je bil zaposlen kot profesor oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (od 1972 kot redni profesor, zadnji dve leti honorarno), ki ga je od 1957 do 1974 tudi vodil.
Laže!
Kdo laže? Kekekc? Wikipedija? prof. Vilko Novak? To sicer nima zveze s to temo, kaže pa na lik in delo tovariša: Milan Kučan: “Učitelji so za Zvezo komunistov družbeni delavci. Učitelj namreč vojak revolucije.” Zapisano: 9. marec 1973, Komunist