Danes začne veljati nov družinski zakonik

Po dveh letih prehodnega obdobja bo danes, 15. aprila, začela veljati večina novosti novega družinskega zakonika.

Družinski zakonik po novem družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Njegovo glavno načelo pa je otrokova korist.

Vnaprej izražena volja staršev

Starši lahko od danes naprej ob primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika.

Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Če se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi sodišče. Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.

Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom. To bo omogočil nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku po katerem lahko sodišče podeli starševsko skrb za otroka, ki nima živih staršev, bližjemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka. Gre za sorodnike v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

Uvedba pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Ena od novosti družinskega zakonika je uvedba pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij s katero se bosta partnerja lahko prosto dogovorila glede njunega premoženjskega režima.

Pogodba seveda ni obvezna, sklenejo pa jo lahko tako pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, pari, ki se nameravajo poročiti in tudi pari, ki so že poročeni.

Ločitev pred notarjem in poroka samo pred matičarjem

Ločitev bo odslej lažja in hitrejša za pare, ki nimajo skupnih mladoletnih otrok. Ti se bodo lahko razvezali pred notarjem z notarsko listino. Pari z mladoletnimi otroki pa bodo morali še naprej na sodišče, četudi bo ločitev sporazumna.

Zakonik omogoča tudi dodatne oblike pomoči, da bi se starši sporazumeli o posledicah prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. Centri za socialno delo bodo tako parom svetovali, da bi jih odvrnili od sodnega postopka in bi tako popravili odnose v družini, ki so za otrokov zdrav razvoj zelo pomembni. Prav tako zakonodaja omogoča skupno starševstvo, torej da si starša tudi po razvezi enakovredno delita skrb za otroka.

Nov zakonik daje bodočim zakoncem na voljo več mogočih načinov sklenitve zakonske zveze. Zakonsko zvezo bo tako mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Po novem pa so urejene tudi jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

V primerih hude ogroženosti takojšen odvzem otroka

O določenih ukrepih za varstvo in korist otroka, v katerih so zdaj imeli glavno besedo centri za socialno delo, bo po novem odločalo sodišče. Gre za nujne ukrepe, začasne odredbe in ukrepe trajnejšega značaja, ko gre za varstvo in korist otroka, so zapisali na Zurnal24.

Tako bo v primerih hude ogroženosti otroka mogoče takoj odvzeti staršem. Če bo potrebno, bo otroka odvzel center za socialno delo, tudi s pomočjo policije. Otrok bo nemudoma nameščen k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod.

Zakonik sicer uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep.

Sodišča bodo odločala tudi o posvojitvah in rejništvu

O posvojitvah bo odslej odločilo sodišče na predlog CSD, ki bo pred začetkom postopka pred sodiščem izvedel postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja.

Zelo pomembna novost pri posvojitvi je tudi ta, da privolitev staršev, ki se bodo odločili, da otroka dajo v posvojitev, dana pred rojstvom, ni zavezujoča. Starši soglasja za posvojitev otroka niti ne bodo mogli dati pred osmim tednom starosti, posvojitev pa bo načeloma mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev. Vzpostavila se bo centralna zbirka otrok in kandidatov za posvojitev in centralna zbirka v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

Sodišče bo odločalo tudi o namestitvah v rejništvo kot posledici ukrepa za varstvo koristi otroka ali pa v primeru soglasja staršev ter o imenovanju in razrešitvi rejnika. Izjema bo glede skrbništva za posebni primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter organ pred katerim teče postopek.