Ali znamo poslušati aktivno?

Se vam kdaj zazdi, da vas sogovorec posluša, a ne sliši? Zgodi se vam izjemno pomemben dogodek, ki ga želite deliti s sodelavcem, ta pa med vašim pripovedovanjem kuha kavo, brska po spletu, tu in tam prikima na koncu vašega monologa pa začne razlagati o včerajšnjem sestanku, ki se ga je udeležil.

Ko se znajdemo v takšni, ali podobni situaciji, smo najverjetneje deležni pasivnega poslušanja ali pa smo v vlogi pasivnega poslušalca celo mi sami. Taka oblika komunikacije lahko deluje odtujeno in ne empatično, še posebej kadar pogosto komuniciramo na tak način. Kaj sploh je aktivno poslušanje, lahko preberete v nadaljevanju.

Razlika med pasivnim in aktivnim poslušanjem

Ključna razlika med pasivnim in aktivnim poslušanjem je v tem, da pri prvem sogovorniku dajemo občutek, da ga poslušamo, pri drugem pa mu damo vedeti, da ga tudi slišimo. Primer:

Miha: »Danes sem imel tako naporen dan. Najprej me je šef nadrl, ker nisem dosegel norme, potem pa sem se sprl še s sodelavcem, ki mi ni želel pomagati pri nalaganju tovornjaka«

• PASIVEN ODZIV: »Mhm -medtem brska po telefonu-«
• AKTIVEN ODZIV: »Imaš občutek, da ti danes nič ne gre tako kot si si zamislil? Opažam, da si precej slabe volje zaradi tega.«

Kadar aktivno poslušamo je pomembno:

1. Dati na stran vse ostale moteče dejavnosti, ki lahko preusmerjajo našo pozornost in se osredotočiti le na sogovorca,
2. Truditi se vzpostavljati očesni stik in zavzeti telesno držo, s katero izrazimo zanimanje.
3. Postavljati odprta vprašanja, ki dajejo sogovorniku možnost, da se razgovori. Pri tem so nam v pomoč stavki: »Povej mi kaj več o tem« ali »Mi lahko poveš kaj o…«.
4. Osredotočiti se tudi na povzemanje čustev, ki smo jih v pogovoru zaznali pri sogovorniku. Recimo: »Zdiš se mi jezna…« ali »Se morda počutiš…?«.
5. Se zadržati mnenjem in sodbam, ter sogovorniku nameniti čas in posluh. Lahko je dovolj, če samo prikimamo ali rečemo: »poslušam«, »razumem«, »nadaljuj« »in potem?«… Takšne besede in stavke imenujemo minimalni spodbujevalci.

Tudi v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki bo trajal vse do leta 2021, je z uvedbo Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (Program PSDT) cilj izboljšati medosebne odnose na delovnem mestu. S komunikacijo, ki vključuje aktivno poslušanje, lahko poglobimo odnose s sodelavci, delovno produktivnost in učinkovitost, poleg tega pa dobra povezanost med sodelavci vpliva tudi na boljše ideje in dobro delovno klimo.

Projektne aktivnosti in druge zanimive vsebine lahko spremljate na spletni strani www.naprej.eu.

PR