Podjetje Paradajz pridobilo gradbeno dovoljenje za nov rastlinjak v Veliki Polani

Leta 2007 sta se Martin Žigo in Dejan Šumak, kot študenta spoznala na arheoloških izkopavanjih ob gradnji pomurske avtoceste v bližini sedanje lokacije rastlinjaka, kjer danes v Renkovcih gojijo paradižnik. Pred kratkim pa so dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo novega rastlinjaka v Veliki Polani.

V Renkovcih, blizu rastlinjaka, kjer danes gojijo paradižnik, sta se leta 2007, Martin Žigo in Dejan Šumak, kot študenta spoznala na arheoloških izkopavanjih ob gradnji pomurske avtoceste. Osnovna ideja je bila gojenje paradižnika v visokotehnoloških rastlinjakih, kjer je vpliv podnebja na razvoj rastline minimalen. Martin Žigo je gojenje paradižnika že več let spoznaval doma in v tujini, in tudi svojo diplomo na oddelku za agronomijo biotehniške fakultete je posvetil paradižniku. Od leta 2007 do leta 2009 sta prečesavala možnosti za uresničitev svojega projekta, naletela sta tudi na številne ovire, ob začetku gospodarske krize, pa jima niso bile naklonjene niti banke. Po dveh letih je kot tretji družbenik v podjetje vstopil Kristjan Magdič, sicer ustanovitelj in solastnik komunikacijskega podjetja Frontal. 

Pred gradnjo prvega rastlinjaka so si zagotovili še sredstva iz razpisa agencije za kmetijske trge. ˝A pred osmimi leti med Slovenci še ni bilo kaj dosti zavedanja o pomenu kupovanja doma pridelane zelenjave, večina paradižnika je takrat prihajala iz uvoza. Prvi argument, s katerim so želeli kupce prepričati o nakupu, je bil okus. Izbrali so sorto, ki sicer ne daje maksimalnih pridelkov in daje več odpada kot druge sorte, a je v primerjavi z njimi veliko okusnejša. Izdelek je bil torej kakovosten, treba je bilo oblikovati še prepoznavno blagovno znamko˝, so zapisali na portalu Finance. 

˝Ta je hitro po začetku prodaje postala sinonim za slovenski paradižnik in zato, hote ali nehote, trgovci pod tem imenom včasih prodajo tudi drugi paradižnik. »Ni to nekaj, kar bi počeli sistematično ali načrtno zaradi navodil uprav ali vodstev, bolj je to odločitev zaposlenih v posameznih trgovinah. Tudi kupci včasih vzamejo naš paradižnik in na tehtnici vtipkajo cenejšo znamko, potem pa trgovcem manjkajo zaloge,« občasne zlorabe blagovne znamke opisuje Magdič˝, za portal Finance. 

Pridobili so gradbeno dovoljenje za nov rastlinjak

V zadnjih letih je prodaja lepo narasla, kar se vidi tudi v širitvi rastlinjakov, hkrati pa se tudi prilagajajo povpraševanju na trgu. Trend je predvsem povečanost prodaje sort manjših paradižnikov, ki pa so dražji. S svojim hčerinskim podjetjem Friško, bodo v Veliki Polani zgradili dodatni rastlinjak. V Veliki Polani bo v tistem rastlinjaku zaposlenih 20 dodatnih ljudi, ki bodo na 2,3 hektarja gojili večinoma manjše paradižnike. Gradbeno dovoljenje so pridobili pred kratkim, naložbo pa ocenjujejo na 5 milijonov evrov. Gradnjo rastlinjaka bodo financirali predvsem iz dobičkov minulih let, pričakujejo pa tudi sofinanciranje agencije za kmetijske trge, kajti do kmetijskih subvencij niso upravičeni, saj so lahko takšni rastlinjaki zaradi priključkov za elektriko, vodo in kanalizacijo, le na zazidljivih zemljiščih.  Ocenjujejo namreč, da bo slovenski trg paradižnika naslednje leto lepo pokrit. V letu 2018 je imel Paradajz 1,8 milijona evrov čistega dobička pri 8,1 milijona evrov vredni prodaji; od tega je 800.000 prinesla njihova hčerinska družba Friško, ki je v letu 2018 dosegla blizu 2,2 milijona evrov prodaje. 

˝Danes točno vemo, kdo bo kupec tega paradižnika, ki ga bomo vzgojili na teh novih dveh hektarjih, in tveganje ni več tako veliko, kot je bilo na začetku, ko smo na trg poslali prvih dva tisoč ton paradižnika. Z vzdržno rastjo veliko lažje nadzorujemo položaj na trgu, res pa je tudi, da bi se s takšnim lastništvom težko širili tako, da bi naenkrat postavili pridelavo na novih 15 hektarjih, zame osebno je ta projekt zelo dobičkonosen, med najbolj dobičkonosnimi,˝ je povedal Aleš Okorn za portal Finance.