Svetovni teden dojenja opozarja na pomen dobre informiranosti staršev

Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja. Letos ta poteka pod geslom »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje« s katerim želijo opozoriti, kako pomembno je dobro informiranje bodočih staršev in staršev dojenčkov o laktaciji in dojenju, obenem pa zagotoviti kar najboljšo podporo in pomoč, izpostavljajo na NIJZ.

Dojenje je naraven in učinkovit način hranjenja dojenčka. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in mnogih drugih združenj ter slovenske nacionalne smernice priporočajo izključno dojenje do zaključka šestega meseca.

Z dojenjem je dobro pričeti takoj po rojstvu, novorojenček ali novorojenka naj bo v materinem naročju tako, da se bosta dotikala z golo kožo. Zaradi otrokovega hitrega razvoja in povečevanja telesne teže naj bi starši po dopolnjenem šestem mesecu starosti pri otroku začeli postopoma uvajati mešano prehrano.

Svetujejo še, da matere dojijo tudi po šestem mesecu dojenčkove starosti, kajti materino mleko je visoko kakovostna hrana. Dojile na bi do drugega leta otrokove starosti ali po želji doječega para še dlje. Dojenje ima namreč številne prednosti za otroka in mater, pa tudi za družbo in okolje.

V prejšnjem stoletju je dojenje upadalo, vzrok pa sta med drugim bila izdelava prilagojenega mleka za hranjenje dojenčkov in velika vlaganja v njegovo trženje, nato pa se je trend dojenja med leti 1990 in 2000 obrnil v pozitivno smer.

Do sedaj izvedene raziskave v Sloveniji kažejo, da velika večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, a nekateri vidiki dojenja še niso skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. S starostjo dojenčka namreč dojenje upada. V šestem mesecu otrokove starosti so matere dojile dobro polovico dojenčkov (56 odstotkov), medtem ko v dvanajstem mesecu otrokove starostu matere dojijo le še dobro tretjino (32,9 odstotkov) dojenčkov.

V Sloveniji je dokaj kratko tudi obdobje izključnega dojenja, kar je povezano na primer z dvomom matere v kakovost in količino lastnega mleka in s skrbjo, ali njen otrok dobi dovolj hrane. Kadar se matere srečajo z dvomi in težavami, bi potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru.

Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom.

Smiselno je tudi razgrajevati predsodke in napačna prepričanja o dojenju, zaradi katerih nekatere matere začnejo dvomiti vase, še posebej, če jih njihovi bližnji prepričujejo na primer o domnevni »vodenosti« njihovega mleka ali o tem, da bo dojenje leto dni starega otroka škodovalo njegovemu razvoju.

Nič od tega ni res: sestava materinega mleka se odlično prilagaja otrokovim vsakokratnim razvojnim potrebam in njegovi rasti, poleg tega pa dojenje v obdobju okoli prvega rojstnega dneva dobro dopolnjuje drugo pestro hrano, ki naj jo otrok pri tej starosti že uživa.