GLOBALNO
Skoraj polovica mladih zaposlenih je zaposlenih za določen čas
V začetku leta je bilo v Sloveniji 309.000 mladih prebivalcev (15–29 let). Več kot polovica teh prebivalcev se je izobraževalo, večina mladih je bilo na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Med mladimi zaposlenimi je bilo zaposlenih za nedoločen 54 % in za določen čas 46 %.
12. avgust je po vsem svetu že od leta 1999 dan, namenjen mladim. Združeni narodi so namreč leta 1999 ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Letos je bila vodilna tema izobraževanje.
Veliko mladih se izobražuje
V začetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 309.000 mladih prebivalcev Slovenije, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. V šolskem letu 2018/19 je skoraj 2.000 učencev (15–29 let) obiskovalo osnovno šolo, 73.000 je bilo dijakov, nekaj več kot 67.000 pa študentov. Če bi k temu prišteli še približno 17.000 mladih, ki so bili v predhodnem šolskem letu 2017/18 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi videli, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.
Vse več terciarno izobraženih
V 2018 je bilo v Sloveniji med prebivalci v starostni skupini 30–34 let 42,7 % takih, ki so imeli doseženo terciarno izobrazbo. V 2005 je bilo takih 24,6 %, v 2010 34,8 %, od leta 2013 dalje pa je bil ta delež vedno višji od 40 %.
Delež neizobraženih v Sloveniji nižji kot povprečje v EU
Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2018 je bilo v Sloveniji med toliko starimi prebivalci 4,2 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-28 je bil v 2018 le na Hrvaškem, 3,3 %. Povprečje v EU-28 je bilo 10,6 %.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15–29 let, je bilo v 2018 5 % takih, ki niso bili vključeni v formalno izobraževanje niti niso bili delovno aktivni, povprečje v EU-28 je bilo 7,8 %.
9 % mladih brezposelnih
V Sloveniji je bilo v 2018 161.000 delovno aktivnih mladih (15–29 let). Največ, 104.000, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 % delo za določen, 54 % pa za nedoločen čas. Med vsemi zaposlenimi je bilo to razmerje precej drugačno: 16 % vseh zaposlenih je imelo zaposlitev za določen, 84 % pa za nedoločen čas.
Med mladimi je bilo 16.000 brezposelnih; stopnja brezposelnosti je bila 9 % in je bila za skoraj 4 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
Mladi so s svojim življenjem zadovoljni
Povprečna mesečna bruto plača mladih (15–29 let) je po začasnih podatkih v 2017 znašala skoraj 1.300 EUR bruto; znašala je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. V 2018 je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije 13,3 %, med mladimi pa nekoliko nižja. Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med mladimi najvišja: na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1; povprečna ocena za vse starostne skupine je bila 7,3.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
zakaj? Zato, jker dlodajalska golazen čaka pomoč države, da zaposli druge za 2-3 mesece, na nih pa skasira ćez 7000 EUR.Jebemti sistem, država pa ni v stanju kontrolirati porabo davkoplačevalskega denarja, tega, ki vzpodbuja zaposlitev. Še več, delodajalci zaposlijo južnjake, ker pri nas primanjkuje delavcev, ki bi vedeli držati cunjo v rokah, da zbrišejo prah na izdelku v tovarni.
Zaposlitev za nedoločen čas je itak neumen produkt socializma. Storilnost 70 % se ob podpisu pogodb za nedoločen čas razpolovi. Problem je ta, da naš bančni sistem ni prirejen pogodbam za določen čas.