NEPN ne sme postati seznam želja (elektro)gospodarstva

Organizacije združene v kampanjo Rešimo Muro! ponovno opozarjajo, da mora vodilo nacionalnega strateškega dokumenta, tj. Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), ki bo usodno vplival na kakovost življenja v naslednjih 20 letih, postati ohranitev okolja. Načinu nastajanja NEPN, kjer je javnost vključena le navidezno – ni pa slišana in upoštevana, nasprotujejo. Spodaj si lahko preberete celotno sporočilo za javnost.

NEPN je, kot navajajo na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo, »pomemben akcijsko strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe do 2030 in s pogledom do 2040«.

Po tem, ko je prvi osnutek NEPN zaradi lanske politične situacije, menjave vlade in neoperativnosti resorjev nastal na hitro konec lanskega leta, kot nekakšna zlepljenka raznih obstoječih dokumentov, med njimi tudi neveljavnih, kot sta Eneregstki koncept Slovenije (EKS) in Akcijski načrt za obnovljive vire energije (ANOVE), in posledično dobil najslabšo oceno med vsemi osnutki NEPN držav članic EU, je bil dopolnjen osnutek NEPN, ki ga je pripravil konzorcij pod vodstvom Instituta Jozef Stefan, objavljen 4. septembra letos (nekaj dni pred tem je bil osnutek objavljen prvič, a umaknjen).

Javnosti en dan za preučitev 210 strani!

Že dva dni kasneje, v petek 6. septembra, je za »zainteresirano javnost« potekala predstavitev na Institutu Jozef Stefan (IJS) – tudi s točko vprašanja in odgovori. Torej »zanteresirana javnost« in nevladne organizacije, ki so stranski udeleženci v postopku celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za NEPN, so imeli en dan časa za preučitev dopolnjenega osnutka na 210 straneh! Ob tem gre ponovno opomniti, da v konzorciju, ki bo za pripravo NEPN dobil 1,1 mio EUR javnega denarja, ni nikogar, ki se ukvarja s področjem varovanja okolja, varovanja narave ali podnebnimi spremembami; člani konzorcija so namreč IJS - Center za energetsko učinkovitost (vodja), Inštitut za ekonomska raziskovanja, Gozdarski inštitut Slovenije, PNZ d.o.o., ELEK d.o.o., ELES d.o.o., Plinovodi d.o.o., Elektro Gorenjska d.d., Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije.

Delavnica o okoljskih vplivih – zloraba nevladnih organizacij

Po petkovi predstavitvi na IJS so se nato lahko »zainteresirani deležniki« do ponedeljka, 9. septembra, prijavili na »posvet o pripravi izhodišč za celovito presojo vplivov NEPN na okolje«.

V kampanji Rešimo Muro! presojo vplivov NEPN na okolje vidijo kot izjemno pomemben oziroma ključen korak pri nastajanju NEPN! Gre za korak, ki bo usoden za okolje v naslednjih 20 letih, zato so Zveza društev Moja Mura, Muzej norosti Trate in DPRS, organizacije, ki delujejo v javnem interesu, pridobile status stranskega udeleženca v postopku presoje. Da bo v postopku priprave NEPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov NEPN na okolje, vključno s presojo sprejemljivosti na varovana območja, je sicer jasno od januarja letos. Za pripravo okoljskega poročila je bil – ponovno na presenečenje mnogih – sicer izbran konzorcij pod vodstvom Elektroinštituta Milan Vidmar, tj. inštituta za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, člana pa sta še podjetji ZaVita, svetovanje, d.o.o., in Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o. 

Na posvetu oziroma delavnici, ki je zaradi velikega odziva »zainteresiranih deležnikov«, potekala v dveh izvedbah, naj bi torej govorili o pomembnih okoljskih vsebinah in okoljskih ciljih NEPN. Tudi sami pripravljavci okoljskega poročila navajajo, da vsebinjenje pomeni, »določitev pomembnih okoljskih vsebin, ki jim je treba v okoljskem poročilu posvetiti pozornost« in »določitev okoljskih ciljev, ki bodo podlaga za presojo«.

Vir: Dokument Celovita presoja vplivov na okolje za Nacionalni energetski in podnebni načrt

Boris Bezjak, predstavnik civilne družbe v Stalni slovensko – avstrijske komisiji za Muro, član Muzeja norosti Trate, član RD Paloma Sladki vrh je po posvetu zapisal: »Dvorana polna izobraženih in funkcionarskih potencialov v službi države! Predstavnike nevladnih organizacij se da prešteti na prste rok. Posedejo nas za mize, kjer bomo delali oz. sodelovali pri NEPN-u. Od desetih miz sedim pri mizi 10. Gospa, ki jo poguglam na interenetu je ambasadorka v Budimpešti (ali je bila), drugi je sekretar na ministrstvu za infrastrukturo s katerim že imamo le slabe izkušnje. Absolutna večina je v službi države! Spremljamo predstavitev osnutka, ni možnosti za vprašanja, podučijo nas, da obstaja parkirišče za vprašanja, ki bodo odgovorjena na koncu (na »cetlc« napišeš vprašanje in ga odneseš na predvideno mesto). Med skrajšano predstavitvijo NEPN-a povedo, da je vse vezano na gospodarsko rast. Povedo tudi, da je namen NEPN-a, da zapustimo ohranjeno naravo našim zanamcem. Usmerijo nas, da naj v okviru delovnih skupin rangiramo prioritete predstavljene v NEPN-u. V svoji delovni skupini opozorim na utopičnost samih izjav med predstavitvijo (neskončan gospodarska rast in proizvodnja???). Uradniki iz mojega omizja se oglasijo vsak s svojim argumentom, jaz sem iz gospodarstva, se predstavi mlajši gospod, brez gospodarske rasti ne bo šlo. Oglasi se naslednji, jaz pripravljam CPVO-je, zakaj so izpustili svetlobno onesnaženje, tudi to povzroča povečano porabo energije (argumentirano). Gospa ambasadorka se je javila za zapisnikarja! Gospod iz ministerstva za infrastrukturo se smehlja, kaj lahkega pripomni in nadaljuje brskanje po svojem telefonu. Ko smo na vrsti predstavimo kaj smo v okviru skupine dognali. Ga. ambasadorka pojasni sodelujočim, da se nismo mogli prav uskladiti. Voditeljica, ki poziva govornike skupin k predstavitvi doda: »Predstavljajte si pet ljudi v skupini se ni moglo dogovoriti kaj naj bi bile prioritete NEPN-a, kako je šele nam, ki ga zares pripravljamo!«.

Vse skupaj je delovalo otročje, resnih predlogov ali izdelanih osnutkov strategij ni bilo predstavljenih. Kaj bodo bodoči energenti? Očitno srednja Sava in plinska elektrarna v Ljubljani. Velikokrat se je omenjalo zeleni razvoj, karkoli bi naj to že pomenilo.

Povedo, da imajo hidroelektrarne (HE) veliko večji negativen vpliv na okolje, kot ga je v svojem vprašanju, položenega v parkirišče izrazil moj sopotnik in soudeleženec. Povedo, da Slovenija ni primerna za vetrne elektrarne. Končni občutek celotnega vsebinjenja NEPN-a je bil, da smo bili izrabljeni za argument, da je javnost sodelovala. Res je, da je to začetek priprave okoljskega poročila za NEPN, ampak na doživeto nisem dobil občutka, da bo kaj drugače kot pri pripravi dokumenta NEPN, kjer smo nevladne organizacije poslale pripombe in do danes nismo prejeli na njih odgovorov s strani ministrstva za infrastrukturo.«

Foto: B.Bezjak

Tudi Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura, je dejal, da delavnice, ki so potekale v skupinah po 5-6 udeležencev, ki so se nato glede vodenih vsebin poenotili z nekakšnim zapisnikom za pripravljavce NEPN, niso omogočale razprave, podajanja stališč, kar bi bilo smiselno.

V kampanji Rešimo Mura! pozivajo, da mora biti vodilo NEPN kot nacionalnega strateškega dokumenta, ki bo usodno vplival na kakovost življenja v naslednjih 20 letih, ohranitev okolja in narave.

Načinu nastajanja NEPN, kjer je javnost vključena le navidezno, torej je večinoma  zgolj seznanjena z danimi scenariji in cilji – ni pa slišana in upoštevana, ostro nasprotujemo!

Ključna je razprava in jasna opredelitev o konkretnih projektih, ki jih želi izpeljati energetika, saj le to preprečuje morebitne zlorabe in re-interpretacije zavez v NEPN v prihodnosti. Pri reki Muri zahtevajo, da se v NEPN zapiše, da reka Mura ne bo predmet energetske izrabe ter da se jo razglasi za krajinski park Mura, s čimer bi tudi Vlada izpolnila zavezo iz Koalicijskega sporazuma.