Začela se je sezona kostanja

Jesen je čas, ki se ga ljubitelji kostanja najbolj razveselijo. Kostanj ima veliko pozitivnih učinkov za naše zdravje. Če ga nabirate rekreativno in le zase, ga lahko odnesete največ dva kilograma.

Kostanj izvira iz Male Azije, vendar so nekateri mnenja, da je njegova domovina Sredozemlje. V Sloveniji je bil kostanj pomemben vir prehrane v času, ko še ljudje niso poznali krompirja. Kostanji so rjave barve, okrogle ali ploščate oblike in brez vonja. Zorijo v mesecu oktobru in v začetku novembra, shranjeni pa so v bodičastem ovoju (bodicah), v katerem so lahko trije kostanji.

Kostanji imajo zdravilne lastnosti za naše zdravje, in sicer: krepijo imunski sistem, krepijo kosti, znižujejo krvni tlak, izboljšujejo nam zdravje črevesja in prepričujejo kronične bolezni. Kostanje lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Kostanjem naj se izogibajo ljudje, ki imajo alergijo na oreščke.

Kostanji imajo tudi veliko hranilnih vrednosti. Vsebujejo pozitivne maščobe, antioksidante, minerale, visok delež vlaknin, vitamine in tudi druga pomembna hranila, ki kostanje uvrščajo med zdrava živila. Naše telo obogatijo tudi s fosforjem, kalijem, folno kislino in drugimi pomembnimi elementi. Vsebujejo tudi veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, 6 odstotkov beljakovin in skoraj nič maščob.

Pečeni kostanj je daleč najbolj priljubljen, sledi mu kuhani. Kuhan kostanj je bolj priporočljiv za ljudi, ki imajo težave s prebavo. Pri uživanju kostanja je najbolj priporočljivo pitje čaja ali vode in ne mošta, kot misli večina ljudi. Iz kostanja lahko pripravite kostanjev pire, ki ga lahko uporabite za pripravo različnih sladic, nadeva za perutnino ter kruha.

Prijetni jesenski dnevi so pravi magnet za sprehod v bližnjem gozdu. Vsaj dokler veste, kje in koliko lahko nabirate, je odveč strah, da bi vas doletela visoka kazen. Pravilnik o varstvu gozdov, ki je trenutno v uporabi, namreč določa, da imajo tudi rekreativni nabiralci pravico do gozdnega ploda, zelnatih rastlin in gob, dokler teža nabranih plodov ne preseže dveh kilogramov.

Lastniki gozdov pa lahko zaradi gojenja in prodaje plodov nabiranje le-teh v svojem gozdu prepovedo. Lokalno skupnost morajo zaprositi za odločbo. Ta lahko opredeli del gozda za proizvodnjo nekih plodov. Gozdovi, v katerih nabiranje kostanja ni dovoljeno, so običajno obdani s trakom, na več mestih so tudi posebna obvestila. Če pa vas kot nabiralca pri nedovoljenem nabiranju plodov na prepovedanem ozemlju zaloti lastnik ali inšpektor, vas to lahko pošteno udari po denarnici. 79. člen Zakona o gozdovih namreč veleva:

(1) Z globo od 1.200 eurov do 42.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali samostojni podjetnik posameznik, ki: (…)

13.  kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih nabira živali, plodove, gobe ali rastline (25. člen); (…)

(3) Z globo od 400 eurov do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.