Varuh Svetina: »Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, opozarja, da se mora odnos družbe do tega vprašanja spremeniti. »Ne gre za to, da bi država rešitvam težav na področju duševnega zdravja odkrito nasprotovala, (z)manjka pa očitno iskrene volje tem rešitvam nameniti potrebno posebno pozornost. Kot da ni zavedanja, kako široko področje duševnega zdravja je. Evropski trendi v zadnjih nekaj desetih let vodijo v deinstitucionalizacijo in življenje v skupnosti. Mar ni čas, da tudi od naše države začnemo zahtevati, da ozdravi svoj odnos do duševnega zdravja?« se ob svetovnem dnevu sprašuje varuh Peter Svetina.

Varuh ocenjuje, da se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim, kar se kaže v odnosih do posameznikov z duševno motnjo ne glede na njihovo starost. Vse bolj pereča je problematika duševnega zdravja med otroki in mladino, čemur je posebej posvečen letošnji svetovni dan.  

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja celotne družbe nasploh. Če želimo biti družba blaginje, v kateri je življenje prebivalcev kakovostno, je nujno skrbi za duševno zdravje posvetiti večjo pozornost. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Tveganje za duševne motnje povečuje tudi revščina. Pobudniki Varuhu opisujejo brezizhodne situacije, občutke tesnobe, izgubo življenjskega smisla, tudi samomorilne misli, občutke manjvrednosti. Potrebovali bi psihiatrično oziroma psihoterapevtsko pomoč, ki pa ni povsod v Sloveniji zagotovljena enako dostopno. Ob tem skrbi podatek, da marsikdo nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in mu tovrstna pomoč oziroma obravnava tudi zato ni dosegljiva. Če pa so pomoči le deležni, jim je ambulantna obravnava nudena v predolgih intervalih. Še posebej bi dostopnost in pogostost obravnav morala biti zagotovljena otrokom in mladostnikom, zato mora država poskrbeti za zadostno število pedopsihiatrov.

Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Potrebno je njihovo opolnomočanje tudi z zagotavljanjem možnosti učinkovite obrambe svojih pravic pred državnimi in lokalnimi organi ter nosilci javnih pooblastil.

Za izhod iz začaranega kroga, ko osebe z duševnimi motnjami težko konkurirajo na trgu dela, se težje socialno vključujejo in se zato njihova duševna stiska poglablja, je nujna njihova psihosocialna rehabilitacija. Pri tem jih lahko v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skupnosti. Ne gre zanemariti pomembne vloge, ki jo imajo na tem področju nevladne organizacije, ki so že mnogo pred ZDZdr vpeljale skupnostno skrb na področju duševnega zdravja. »S takšnimi primeri se srečujemo na terenu in jih velja pozdraviti, pa tudi odnos nekaterih lokalnih skupnosti do njih,« ocenjuje varuh Svetina.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina še opozarja, da so ključni elementi duševnega zdravja družbe izobraževanje in ozaveščanje ob ustreznem podpornem sistemu obolelim in njihovim svojcem, zato Varuh vseskozi spodbuja tudi izobraževanje različnih deležnikov (odvetnikov, sodnikov in drugih), ki se ukvarjajo z osebami s težavami v duševnem zdravju. V tem prizadevanju so pred leti na pobudo Varuha zaživeli Dnevi duševnega zdravja in postali tradicionalni.

»Skrb za duševno zdravje slehernika je skrb za duševno zdravje celotne družbe,« ob svetovnem dnevu duševnega zdravja še enkrat poudarja varuh človekovih pravic.

Na Mladinskem svetu Slovenije ugotavljajo, da razmere niso sprejemljive - pomanjkljivo sistemsko reševanje vprašanja duševnega zdravja, stigmatizacija duševnih motenj in otežen dostop do strokovne pomoči najbolj prizadene ranljive skupine,  kamor spadamo tudi mladi. Pomanjkanje specializacij na področju strok, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, ter s tem kadra, ki bi bil primerno usposobljen in bi lahko razbremenil neskončne čakalne vrste pacientov pri preobremenjenih specialistih, nakazuje na dejstvo, da vse premalo ljudi prejema primerno strokovno pomoč, kar znižuje kakovost posameznikovega življenja in njegovo aktivno vlogo v družbi. Na MSS poudarjajo, da je krepitev kadrovskih kapacitet na področju nudenja pomoči ključna, tako z vidika zagotavljanja specializacij in zaposlovanja mladih, ki so zaključili študij psihologije oziroma medicine, kot tudi z vidika mladih prejemnikov pomoči, za katere je prehajanje v samostojno in aktivno življenje zaradi duševnih stisk oteženo.

Trenutno stanje na področju duševnega zdravja kaže na to, da zakonska ureditev ni zadostna in skrb za duševno zdravje vseh državljanov ostaja na dnu lestvice prioritet naše države. Leta 2018 je sicer bila sprejeta težko pričakovana Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, vendar je njena implementacija trenutno zelo omejena.

* Fotografije so simbolične