Svetovni dan hrane opozarja na naraščajočo debelost in lakoto v svetu

Danes, 16. oktobra, ljudje po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan hrane.

Svetovni dan hrane je določila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO - The Food and Agriculture Organization). Glavni namen tega dne je opozarjanje, da v svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane. Geslo letošnjega Svetovnega dne hrane je »Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote«. FAO ob tem opozarja na dve ključni težavi na prehranskem področju, na debelost in naraščajočo lakoto v svetu.

V oči bode podatek iz letnega poročila Združenih narodov, da leta 2018 okoli 820 milijonov ljudi na svetu ni imelo dovolj hrane, da je bil lačen eden od devetih ljudi. Dobra ena četrtina ljudi na svetu, dve milijardi, večinoma v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, živi v zmernem do hudem pomanjkanju hrane, kar pomeni, da nimajo rednega dostopa do varnih, hranilnih živil v zadostnih količinah. Za primerjavo naj povemo, da je bilo leto poprej, 2017, v primež lakote po svetu ujetih 811 milijonov ljudi. Že tretje leto zapored število narašča, kar pomeni velik izziv za doseganje trajnostno naravnanega cilja – nične lakote, ki jo želi FAO doseči do leta 2030.

Medtem ko je po celem svetu veliko lačnih in kronično podhranjenih ljudi, pa jih vse več trpi zaradi prekomerne teže in debelosti. Z debelostjo se spopada že več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih med pet in 19 let, medtem ko ima več kot 40 milijonov otrok prekomerno težo. Debelost in druge posledice neprimernega hranjenja prizadenejo skoraj vsakega tretjega človeka, projekcije pa kažejo, da se bo ta številka do leta 2025 povzpela na enega od dveh.

Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Za zdravljenje bolezni, povezanih s prekomerno težo in debelostjo, se vsako leto po navedbah FAO nameni več kot 2000 milijard dolarjev.

Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje potrošnikom priporoča, da sestavljajo pestre obroke iz živil vseh skupin, hkrati pa upoštevajo uravnoteženost obrokov glede hranil in energijske vrednosti. Med živili, ki naj bi bila vsak dan del prehrane, so sadje, zelenjava, žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila ter mleko in mlečni izdelki, tedensko pa meso, ribe in zamenjave. V manjših količinah se priporoča uživanje oreščkov, različnih vrst kakovostnih rastlinskih olj, mehke margarine, surovega masla, oliv in semen. Redko pa naj bi uživali sladkor, kislo ali sladko smetano, marmelado, prelive, paštete, čokolado, kekse, sladoled in peciva. Poleg primerne hrane je za zdravje pomembna tudi tekočina. Priporočajo se voda, mineralna voda, nesladkan sadni in zeliščni čaj. Ne spemo pa pozabiti tudi na redno telesno aktivnost.

Čeprav se število ljudi, ki se soočajo s prekomerno težo in debelostjo, povečuje, pa se na svetu vsak dan zavrže tudi na stotine ton hrane. V EU se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane. To predstavlja približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov.

V Sloveniji je bilo leta 2017 po podatkih statističnega urada zavržene okoli 131.000 ton hrane. To je 64 kilogramov hrane na prebivalca. Med zavrženimi količinami je bilo 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali izničili.