Dan, ko se spominjamo tistih, ki jih več ni

Danes je dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo tistih, ki jih več ni. Tistih, ki smo jih imeli radi, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje, a so v nekem trenutku v preteklosti izgubili boj z življenjem.

Mnogi med letom pozabijo na grob svojih bližnjih ali daljnih družinskih članov. Dejstvo je, da je večina ljudi vpetih v hud vsakodnevni ritem, tako, da si vsaj na dan spomina na mrtve vzamejo čas za obisk pokopališč in spomin na preminule najdražje. Obisk pokopališča je tudi priložnost, da s pokojniki razčistimo kaj, česar za časa njihovega življenja nismo mogli, znali ali uspeli. Zato naj nas nikakor ne bo sram ali strah s svečko ali cvetjem v roki stati ob grobu tistih, ki so nam v življenju veliko pomenili.

Ob obisku groba, kjer je pokojnik pokopan, se tako vsaj za kratek čas spomnimo nanj, se poglobimo vase, seveda pa je obisk pokopališča tudi priložnost, da se srečamo z družinskimi člani, ki jih že dolgo nismo videli.

Umrle častijo po vsem svetu, saj je verovanje v življenje po smrti staro toliko kot človeštvo. Pred davnimi časi je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih. Njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je čez čas spremenilo pogansko animistično gledanje, in sicer tako, da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden lahko gredo v nebesa. Za to jim je bila potrebna molitev živih.

Kako je 1. november postal praznik vseh svetih. 13. maja 610 je papež Bonifacij IV. nekdanji rimski tempelj posvetil Devici Mariji in mučencem. Ko je bil Panteon posvečen v krščansko cerkev, so vanj iz katakomb prinesli mnoge relikvije rimskih mučencev, zato so cerkev tudi poimenovali po njih. Pozneje so ime spremenili v Devica Marija in vsi svetniki. Dan, ko so se spominjali posvetitve, pa je ostal 13. maj. 1. novembra leta 735 je papež Gregor III. kapelo v Baziliki svetega Petra posvetil različnim svetnikom in takrat je bil poseben praznik v mestu Rim. Kmalu zatem je papež Gregor IV. 1. november posvetil vsem svetim in ga razglasil za zapovedan praznik v vesoljni Cerkvi. Da bi še bolj utrdil ta dan, je Gregor VII. prestavil praznik s 13. maja na 1. november. Tako je obe posvetitvi združil v eno in praznik je postal še bolj slovesen.

Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve.

Na dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih se ljudje množično odpravljajo na pokopališča, kjer na grobih svojih najbližjih prižgejo sveč, prinašajo šopke rož, vence in ikebane. Na ta dan ali pa dan prej potekajo tudi številne žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Na dan mrtvih se spomnimo vseh preminulih oseb ter jih z obiskom groba počastimo.