Vinarji zadovoljni z letošnjo letino

V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele v katerih je 49.500 vinogradov s skupno površino 15.839 hektarjev. Obdeluje jih 30.210 vinogradnikov, ki letno pridelajo skoraj 626.000 hektolitrov vina, so zapisali na Statističnem uradu RS.

V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, Podravje, Posavje in Primorsko, ki so razdeljene na devet vinorodnih okolišev. Največja med njimi je vinorodna dežela Podravje v kateri se nahajata dva okoliša, Štajerska Slovenija in Prekmurje.

Vsaka izmed treh vinorodnih dežel oblikuje svoja vina po svoje. Raznolikost slovenske krajine, občutek slovenskega prostora ter bogate vinogradniške in vinarske tradicije – vse to skupaj vinarji radi poimenujejo s francoskim izrazom terroir – se izrazi v vsaki kapljici vin.

Zaradi različnih naravnih razmer se dežele med seboj razlikujejo glede izbora sort, pišejo pri Vinski družbi Slovenije. Podravje zaznamujejo bele sorte in največ 3 odstotki rdečih. Približno tretjina vinogradov je zasajenih z laškim rizlingom. Približno desetina površine je namenjena šiponu, renskemu rizlingu in chardonnayu. Zaradi zahtev trga pa že nekaj let ponovno sadijo modro frankinjo in modri pinot.

Del vinogradniško-vinarske tradicije je tudi praznik svetega Martina, martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, ko se, kot pravi pregovor, mošt spremeni v vino. Do tega praznika vodi dolga pot, ki jo vsako leto prehodi 30.210 slovenskih vinogradnikov.

Ta pot se začne v slovenskih trsnicah, ki obsegajo 82 hektarjev. V njih trsničarji pridelujejo trte cepljenke, ki jih nato vzgojijo v sadike vinske trte, ki najdejo svoj prostor v enem izmed 49.500 vinogradov po Sloveniji.

Po najnovejših podatkih o pričakovanih pridelkih poznih posevkov, sadja in grozdja – ti se nanašajo na stanje 5. septembra 2019 – naj bi slovenski vinogradniki v letu 2019 pridelali okoli 108.300 ton grozdja. Od tega naj bi pridelek belih sort znašal 75.600 ton, pridelek rdečih sort pa 32.700 ton.

V primerjavi z rekordnim pridelkom grozdja v letu 2018 naj bi bil sicer pričakovani pridelek grozdja v letu 2019 za 15 odstotkov lažji, glede na pridelek grozdja v letu 2017 pa težji.

Vinski letnik 2019 bo po podatkih kmetijskega ministrstva težek okoli 66 milijonov litrov vina. To je nekaj manj od lanske letine, ki je bila ena obilnejših v zadnjih letih, a hkrati gre za količino, ki večini vinarjev omogoča izpolnitev prodajnih načrtov.

Med regijami so bile sicer letos nekoliko večje razlike. Po besedah prvega moža Vinske družbe Slovenije Dušana Brejca je na Primorskem letos za kar okoli 30 odstotkov manj pridelka kot lani, a sta leti zaradi lanske bogate letine neprimerljivi. Posavski vinogradniki po njegovih besedah prav tako govorijo o količinsko nekoliko slabšem, a kakovostno ugodnem letniku. V podravski vinorodni deželi pa je bila letina glede na letnik 2018 manjša za okoli petino.

Slovensko vinogradništvo se vsaj v zadnjih dveh desetletjih sooča z zelo zmernim pridelkom po trti, kar pomeni, da vinarji gradijo predvsem na kakovosti, tisti večji pa posledično na izvoznih načrtih. Slovenski trg je namreč nasičen, saj je domačega vina dovolj, čeprav količina izvoza znatno ne raste, pa se zvišuje povprečna cena slovenskega vina na tujih trgih.