Domača naravna okrasna drevesca so iz okoljskega vidika najprimernejša

Bližajo se božično novoletni prazniki in z njimi postavljanje božičnega drevesca, ki že sedaj krasi številne domove. A običaji določajo, da se postavi 24. decembra in podre 5. januarja, tako bo večina smrečico okraševala v torek.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vsako leto pripravi priporočila glede okrasnih drevesc iz gozdov, kjer priporočajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so namreč pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče.

S stališča ogljičnega odtisa in emisij CO2 so na ustrezen nadzorovan način posekane naravne smrečice ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo tekom svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik.

Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami ZGS, je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci. V Sloveniji se v zadnjih letih vedno pogosteje odločamo za naravna drevesca. Najpogosteje so to drevesca smreke, redkeje jelke in bora.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. Veliko smrečic se tako pridobi tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.

Drevesca posekana v slovenskih gozdovih in nasadih prepoznamo po tem, da so označena z nalepko svetlo modre barve, na kateri je letnica 2019. Brez nalepke so na tržišču okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oz. bodeče smreke.

Na trgu je velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, ki pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Iz vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih.

Kam pa z drevescem po praznikih? Ko drevesca odslužijo svojemu namenu, jih je najbolje razrezati in odložiti v zabojnike za organske odpadke ali pa skuriti v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Isto velja za odslužena okrasna drevesca iz lončkov, ki jih v gozd ni dovoljeno saditi.