Kaj nam je prineslo leto 2019?

Ob koncu leta 2019 je Statistični urad RS objavil najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi, ki so zaznamovali to leto.

Več moških kot žensk

Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2019 sestavljalo 1.045.835 moških in 1.043.475 žensk, skupaj 2.089.310 prebivalcev in prebivalk. Prvič v več kot 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, je bilo med prebivalci in prebivalkami več moških kot žensk. Táko številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine.

Nižja stopnja brezposelnosti

Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2019 4,8-odstotna. To je ena nižjih vrednosti tega podatka po letu 2008, ko je bila najnižja (v 3. četrtletju 2008: 4,1-odstotna).

Rast plač

Povprečna mesečna bruto plača se je v 2019 zvišala. V prvih devetih mesecih je bila nominalno za 4,3 odstotka višja kot pred letom, medtem ko je bila realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) višja za 2,6 odstotka. Če bi se taka rast plač nadaljevala do konca 2019, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih 10 letih. Povprečna bruto plača za september 2019 je znašala 1.712,11 evra.

Slabše gospodarsko razpoloženje

Gospodarsko razpoloženje se je v letu 2019 precej poslabšalo. Po precejšnjem optimizmu na začetku leta 2018 je do konca tega leta že precej upadlo. Vrednost tega kazalnika je bila v Sloveniji nazadnje tako nizka konec 2014.

Trend je podoben tudi v celotni EU-28, le da se je kazalnik gospodarske klime letos tam znižal še nekoliko izraziteje kot pri nas. Letos je zaupanje najizraziteje upadlo v gradbeništvu, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Med potrošniki se je poslabšalo predvsem mnenje o splošnih gospodarskih razmerah v državi.

Večji pridelek žita, manjši pridelek sadja kot v 2018

V 2019 je bilo 40 odstotkov celotne površine njiv posejane s koruzo. Pridelek koruze za zrnje bo po pričakovanjih približno tak kot v 2018. S pšenico je bilo posejane 6 odstotkov celotne površine njiv. Pridelek pšenice, ki je naše najpomembnejše krušno žito, je bil v 2019 največji pridelek v zadnjih 20 letih.

Pridelek hmelja v 2019 je bil letos za 30 odstotkov lažji kot v 2018. Slabši pridelek v primerjavi z lanskim je bil v glavnem posledica manj ugodnih vremenskih razmer, predvsem nižjih temperatur in toče. Pridelek grozdja je v 2019 tehtal 108.000 ton, kar je 15 odstotkov manj kot v 2018.

Po prvi oceni naj bi bila vrednost kmetijske proizvodnje v 2019 za 6 odstotkov nižja kot v 2018. Znašala naj bi 1.320 milijonov evrov.

Do konca septembra 2019 več kot 5 milijonov turistov

Slovenija postaja z vsakim letom bolj priljubljena in obiskana turistična destinacija. Do konca septembra 2019 je bilo v turističnih nastanitvenih obratih zabeleženih že več kot 5 milijonov prihodov turistov, kar je 6 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo skoraj 4 milijone tujih turistov, 1,1milijona pa domačih.

Od tujih turistov so letos do konca septembra ustvarili največ prenočitev turisti iz Nemčije, in sicer 14 odstotkov vseh prenočitev tujih turistov. Sledili so turisti iz Italije z 10 odstotki vseh prenočitev tujih turistov, Avstrije z 8 odstotki, Nizozemske s 6 odstotki in Češke s 5 odstotki vseh prenočitev tujih turistov.

Dvig cen

Od januarja do konca novembra 2019 so se cene v povprečju zvišale za 2 odstotka, od novembra 2018 do novembra 2019 (v enem letu) pa za 1,4 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (predvsem za 14 odstotkov dražje zdravstveno zavarovanje), blažile pa so jo predvsem nižje cene goriv in energije.

Porast spletnega nakupovanja

Spletno nakupovanje še vedno narašča. Vsaj en spletni nakup je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v prvem četrtletju 2019 opravilo 56 odstotkov oseb starih med 16 in 74 let.

• 43 % e-kupcev je prek spleta kupovalo oblačila, športno opremo ali obutev.
• 37 % e-kupcev je prek spleta kupovalo dobrine za gospodinjstvo (belo tehniko, pohištvo itd.).
• 31 % e-kupcev je prek spleta rezerviralo počitniške aranžmaje ali nastanitve.
• 24 % e-kupcev je prek spleta kupilo letalske karte ali organiziralo prevoze (najem avtomobila, GoOpti ipd.).

Umirjanje gospodarske rasti

Gospodarska rast se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih in potem ko je obseg bruto domačega proizvoda v 2017 presegel najvišjo predkrizno vrednost iz leta 2008, umirjala. V prvih treh četrtletjih leta 2019 se je obseg bruto domačega proizvoda glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 2,7 odstotka, kar je bilo zmernejše povečanje kot v zadnjih letih, vendar še vedno višje od evropskega povprečja.

Dolg in primanjkljaj

Nadaljevanje ugodnih razmer na trgu dela in visoka gospodarska rast je v prvi polovici leta 2019 ugodno vplivalo tudi na gibanja statistike javnih financ.

Dolg države je ob koncu letošnjega prvega polletja znašal 31,8 milijarde evrov, preračunano na prebivalca je to znašalo 15.259 evrov. V deležu BDP je dolg znašal skoraj 68 odstotkov, kar je za skoraj 3 odstotne točke manj kot ob koncu leta 2018.

Državni dolg se je v primerjavi s koncem lanskega leta zmanjšal za 419 milijonov evrov, najbolj pri dolgoročnih obveznicah in posojilih.

Dolg Slovenije je bil ob koncu prvega polletja 2019 za 13 odstotnih točk nižji od povprečja EU-28 (80 odstotkov BDP).