Komentar: Slovenci smo pametni in država potrebuje spremembe!

Slovenska država ne spoštuje malih podjetij, preveč ljudi si želi na hiter in lahek način zaslužiti veliko. Slovenijo vidim kot državo neizkoriščenih priložnosti.

Začeti s svojim podjetjem in poskusiti pošteno zaslužiti v Sloveniji je precej komplicirano, predvsem kar se tiče dokumentacije ter nato prijavljanja davkov in stroškov. Zame je to popoln misterij. 

V preteklosti, ko sem živela v Manhattnu, sem v osmih letih sodelovala s 27-imi top oglaševalskimi agencijami in podjetji, kot so Disney, Target, ABC Network, Baxter, Bayer, American Express, Danone, H&M, CitiBank, Scholastic, US Army, Oil Of Olay, Pepsi, Porsche ... V petih letih sem iz oblikovalke prišla do pozicije interaktivnega kreativnega direktorja in delala 16 ur dnevno, sedem dni na teden ...

Zdaj imam svoje podjetje z bazo v Sloveniji, vendar delam v Nemčiji ter imam še vedno naročnike iz ZDA. Začela sem tudi s svojo eko modno znamko BeeZeeEcoKid, pri kateri mi ogromno pomaga mama, prav tako sodelujejo družinski prijatelji, sosedi in Prekmurci.

Po vseh nabranih izkušnjah iz tujine lahko zapišem, da je največja razlika med tujino in Slovenijo v tem, da je čas, v katerem se projekt izvede v tujini, hitrejši, poslovna kultura na višjem nivoju, prav tako kvaliteta samega projekta.

Poslovni odnos v ZDA

V Manhattnu me je recimo naročnik poklical en dan, drugi dan smo že podpisovali pogodbe, tretji dan pripravili material in koncept, naročnik je plačal 30 do 50-odstotni avans, četrti dan pa smo že izvajali projekt. Ko je bil projekt končan (vsem se je zelo mudilo in zahteve za top kvaliteto so bile samoumevne) in naročnik zadovoljen, sem takoj dobila plačilo za preostalih 50 do 70 odstotkov zneska.  

Če se je kaj zataknilo, smo se vsi usedli ali imeli telefonski oziroma video online sestanek in se točno pomenili, zakaj se je zataknilo. Če naročnik ni mogel plačati takoj, smo plačilo razdelili na obresti in obroke in se je vse lepo uredilo. Neko spoštovanje in blazno fantastična komunikacija je bila pri poslu v ZDA standard. Če pa plačila ni in ni bilo, sem zadevo predala na civilno sodišče (to se mi je zgodilo samo enkrat v življenju) in po enem tednu je bil znesek na mojem računu.

"Po vseh nabranih izkušnjah iz tujine lahko zapišem, da je največja razlika med tujino in Slovenijo v tem, da je čas, v katerem se projekt izvede v tujini, hitrejši, poslovna kultura na višjem nivoju, prav tako kvaliteta samega projekta."

Delodajalec v ZDA je "bog" in lahko odpusti zaposlene kadar hoče, brez razloga in brez odpravnine. Mogoče so ljudje zato ekstremno delovni, profesionalni in učinkoviti, pravni sistem pa vse to zelo dobro podpira.

Slovenska realnost iz tujine prvič

V Sloveniji je malce drugače. Okrog 95 odstotkov projektov, o katerih se govori, se ne izvede nikoli, ali pa se izvedejo na pol, pa še to s tako muko, da izgubiš živce. Obstajajo seveda izjeme, vendar se mi zdi, da še posebej v času recesije in zdaj po njej ljudje nekako izkoriščajo stanje. Res bi si želela, da bi bili poslovna kultura, iskrenost in spoštovanje v poslu v Sloveniji na višjem nivoju.

V ZDA se na primer ljudje bolj zavedajo, da nobena služba ni večna in jih pogosto menjavajo, kar jih tudi bolj motivira, prav tako imajo priložnost napredovati in delati, kar jim je všeč.

V EU so službe bolj varne, pravni sistem počasen in ljudje manj motivirani, razen če imajo svoja podjetja seveda. Osebno sem izkusila tudi nespoštovanje poslovne kulture v Sloveniji. Takih zgodb je v Sloveniji na tone. Meni se zdi, da država ne spoštuje dovolj malih podjetnikov in podpira velika podjetja pri "korupciji", lenobi zaposlenih in izkoriščanju malih podjetij. 

Ogromno je tudi paprijev in dokumentov, davki so blazno visoki in kot mala država bi morali podpirati malo podjetništvo. Imam občutek, da je ravno obratno. Meni mora mama recimo pomagati glede mojega podjetja in kljub mojim aktivnim in izobraženim možgančkom ter razumevanju davkov v ZDA, nimam pojma, kako in kaj se temu streže v Sloveniji. Po domače povedano - čisto sem v temi.

Zdi se mi, da mi slovenska država toliko pobere, da se mi včasih sploh ne splača delati. Moram pa priznati, da vem, da obstajajo sistemi, ki res pomagajo mladim in malim podjetnikom tudi pri investicijah, vendar me nihče z njimi ni seznanil oziroma ne vem, kakšen je način, da do te pomoči osebno pridem.

Slovenska realnost iz tujine drugič

Visoko šolstvo, birokracijski poklici, socialne ustanove in njihove službe so v Sloveniji preveč zavarovane, dočim gradbeništvo, kmetijstvo in drugi bolj ustvarjalni ter konkretni poklici podplačani, nezaščiteni in zelo nestabilni. Da ne govorim o sodnem sistemu v Sloveniji  - resnično počasen in ni mi jasno, kako je to v tako mali državi sploh možno.

Slovenija je majhna, priložnosti so omejene, še posebej, če si dejaven v kreativnem poklicu ali hočeš delati kaj drugačnega. Zdi se mi, da med mladimi tudi obstajajo določene utvare glede tujine in poslovnega uspeha v Sloveniji. Samo s trdim delom in dobrimi idejami se da uspeti. Šole niso tako važne, dokler je človek pošten, delaven in ve, kaj hoče. 

"Zdi se mi, da mi slovenska država toliko pobere, da se mi včasih sploh ne splača delati."

Uspeti se da tudi v Sloveniji, vendar je bilo meni v New Yorku res jasno in očitno, da če delam 16 ur na dan, sedem dni v tednu, da bom res dobro zaslužila in se na profesionalni lestvici povzpela precej hitro. Poti okoli ni bilo. Dosti mladih pa misli, da se da z lenobo, prekanami in lažmi uspeti prej in tukaj nekaj ni v redu.

Slovenija ima odlične pogoje za uspeh mladih, šolanje je poceni ali zastonj, mladi lahko potujejo enostavno, druge države so blizu, kvaliteta izobraževanja pa je dokaj na nivoju in svetovno konkurenčna. Bazo vsi dobimo in tudi za kasneje vem, da obstajajo programi, ki podprejo delovno mladino. Mogoče je ta sistem še celo preveč v podporo. 

Slovenci smo pametni in država potrebuje spremembe

Do 21. leta so pogoji v Sloveniji fantastični, po univerzitetnem izobraževanju pa so službe omejene. Vendar je svet velik in Slovenci smo pametni. Mojo osebno listo sprememb, ki bi si jih želela v slovenskem okolju, bi strnila v 11 točk z dodatno 12., ki ji ni videti konca:

1. Manj birokracije in paprijev.

2. Več pomoči malim podjetnikom in srednje velikim podjetjem.

3. Manjše plače za nezahtevne pisarniške poklice, politike, državne in socialne ustanove.

4. Večje plačilo po storitvi in finančna spodbuda k bolj trdemu delu.

5. 5000-krat hitrejši sodni sistem, še posebej kar se tiče podjetništva in poslovnih primerov.

6. Manjša zaščita delavcev in večja zaščita delodajalcev (ni lahko začeti in imeti uspešno podjetje), vendar rabimo tudi sistem, ki drži ravnotežje in ne dovoli izkoriščanja delavcev s strani delodajalcev.

7. Nižji davki.

8. 80 odstotkov delovnih mest politikov in birokracijskih služb, ki črpajo sredstva iz državnega proračuna, bi moralo biti ukinjenih in ti ljudje bi morali najti službe v ustvarjalnih in za državo bolj produktivnih poklicih.

9. Vsaj malo plačano šolstvo in zaposlitev učiteljev in profesorjev na podlagi uspešnosti in zanimivosti njihovih predmetov. Izboraževalni kader bi se moral istočano tudi dokazovati v svojem poklicu in biti uspešen v praksi, ne samo v pedagoškem smislu.

10. Zakoni proti delu na črno in stroga kontrola.

11. Zakoni in zaščita delodajalca pred "zaigranimi" dolgimi bolniškimi.

12. Lista je dolga in žalostna ...

Dobre strani Slovenije

Da ne bo vse tako črnogledo. Še moja osebna lista dobrih strani Slovenije, ki jih moramo izkoristiti:

1. Inteligentni, kreativni in izobraženi mladi ljudje.

2. Ekološka osveščenost in znanje, ki ga definitivno imamo.

3. Fantastično naravno okolje in relatvno ohranjeni ekološki sistemi in divjina.

4. Mala, fleksibilna podjetja.

5. Ekološki način pridobivanja energije in hrane.

6. Bližina držav, tako razvitih, kot nerazvitih (dobri trgi za male podjetnike).

7. Poznavanje veliko jezikov (dandanes se več ne da brez angleščine in nemščine, pozdravljam tudi znanje kitajščine in eksotičnih jezikov).

8. Odličen okus za umetnost, modo, arhitekturo, tudi splošna razgledanost Slovencev  je fantastična. 

9. Zgodovinska in naravna dediščina.

10. Tehnično izobraženi mladi in res dober kader v medicini in naravoslovnih znanostih.

Kot majhna država smo tudi bolj fleksibilni in transparentni, zato lahko spremenimo določene sisteme, na primer, da pridelujemo čisto zastonj energijo s soncem, vetrom in vodo ter jo tudi prodajamo.  

Mislim, da bi morali odpreti službe v eko turizmu, pridelovanju čiste alternativne energije, znanosti, alternativni medicini ter eko kmetovalstvu in arhitekturi (samozadostne hiše). Tudi eko avtomobili in naravi prijazne komunikacije (naj bo po cesti, vodi ali vlaku) bi bile sijajne. Če Slovenija prideluje zdravo kvaliteno hrano, ne uvaža nafte in je energetsko tako močna, da tudi izvaža energijo ter osnovne dobrine kot hrano in vodo, mislim, da lahko postanemo velesila in vzor razvitemu svetu.

Ker smo majhni, bi se taka eko revolucija dala izvesti na vseh nivojih. In vem, da mladi Slovenci vedo, na kakšen način vse to tudi doseči. Prav tako bi po mojem mnenju morali bolj zaščititi slovensko industrijo in naše izdelke ter izobraziti slovenske potrošnike, da so slovenski izdelki dosti bolj zdravi in kvalitetni kot uvožene zadeve. Dolgoročno se tudi finančno dosti bolj splačajo.

V tem primeru bi se tudi mladi intelektualci, ki smo pobegnili v tujino s trebuhom za kruhom, po mojem mnenju vrnili in ustvarjali družine v Sloveniji. Vsi bi živeli v zdravih ekoloških hišah, jedli eko slovensko hrano, nosili eko slovenska oblačila in se vozili v slovenskih ekoloških prevoznih sredstvih. Zame bi to bila sanjska država, polna malih podjetjih in obrtnikov, tehnično in ekološko blazno napredna. Različne panoge bi ena drugo podpirale in bile fleksibilne ter osredotočene na naravi prijaznih storitvah, turizmu, kmetovalstvu, eko znanosti in visokih tehnologijah.

Rajska Slovenija – zakaj pa ne?!

V taki Sloveniji bi hoteli živeti in delati vsi!  Želela bi si tudi masivno (re)urbanizacijo. Da bi ljudje, na primer, živeli v zgoščenih eko mestih, hrana in bolj industrijske zadeve bi bili na obrobju teh mest, preostanek države pa bila čista divjina, zavarovana za divje živali in neokrnejeno naravo. Slovenija bi imela kakšnih 20 večjih mest, preostalo pa bi bili naravno neokrnejni sistemi.

"Prav tako bi po mojem mnenju morali bolj zaščititi slovensko industrijo in naše izdelke ter izobraziti slovenske potrošnike, da so slovenski izdelki dosti bolj zdravi in kvalitetni kot uvožene zadeve."

Edino komunikacije bi povezovale te urbane, vendar eko točke. Razmišljam malo utopično in obožujem znanstveno fantastiko, vendar sem tudi zaskrbljena za naravne ekosisteme in prihodnost človeštva pri takem naraščanju prebivalstva in uničevanju narave.

Končni epilog zapisanega bi bil – sem optimistična in upam, da bo taka Slovenija obstajala v prihodnosti, imamo vse pogoje in možgančke. Treba je samo poudariti ekologijo, poslovno poštenost, pospešiti pravne in sodne procese in res temeljito zmanjšati birokratski aparat, ki ubija male podjetnike in obrtnike, ki so tako pomembni za slovensko ekonomijo.

Mag. Bianca Žvorc je lastnica podjetja BeeZee Design (www.beezeedesigns.com) in eko podjetja BeeZeeEcoKid (www.beezeeecokid.com in www.facebook.com/beezeeecokid)

Preberite tudi:

- Pomurec.com razmišlja naglas za boljšo prihodnost vseh nas