Bodite previdni, klopi so že aktivni

V UKC Ljubljana so letos že obravnavali okužbe, ki jih prenašajo klopi. Ker je trenutno zaradi epidemije covid-19 omejeno delovanje zdravstvenih ustanov, je še posebej pomembno, da se pred odhodom v naravo preventivno zaščitimo pred klopi.

Kot je opozoril infektolog Franc Strle natančnih podatkov o tem, koliko primerov okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, letos zaradi epidemije covid-19 vsaj na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja nimajo.

Letos je bila zima zelo mila, a to je po besedah Strleta le en izmed dejavnikov, ki je povezan z večjim preživetjem klopov. Veliko je odvisno od izpostavljenosti ljudi. Trenutno je v naravi zagotovo še več ljudi, pri čemer pa morajo zaradi epidemije paziti tudi na to, da se ne družijo med seboj.

Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je onemogočeno tudi cepljenje. Zato so trenutno najpomembnejši preventivni ukrepi. Pred klopi se lahko zaščitimo s primernimi oblačili, kot je srajca z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami, ki so zatlačene v obuvalo. Uporabimo tudi repelent. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo.

»Oblačila naj bodo svetle barve, saj na njih klopa lažje opazimo,« svetuje Strle. Ob prihodu iz gozda se je treba tudi pregledati in morebitne prisesane klope odstraniti. Ob dovolj zgodni odstranitvi se zmanjša možnost za bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Cepiva proti lymski boreliozi ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.