V Sloveniji 75 Pirhov, 235 Vuzmov, 841 Papežev in 1442 Hrenov

Pred nami je Velika noč, najpomembnejši krščanski praznik. Med glavnimi opravili so barvanje pirhov, peka potice, ribanje hrena in kuhanje šunke. Statistični urad Republike Slovenije je zbral nekatere zanimive statistične podatke povezane z veliko nočjo. Slovenec na leto povprečno poje 181 jajc in 37,9 kg prašičjega mesa. 

V Sloveniji 39 Duhovnikov, 841 Papežev, 235 Vuzmov in 75 Pirhov

Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji 614 oseb s poklicem duhovnika. V Sloveniji pa se beseda duhovnik pojavlja tudi kot priimek, s cerkvijo pa so povezani še nekateri drugi priimki:

• 39 oseb se je 1. 1. 2019 pisalo Duhovnik.
• 225 se jih je pisalo Kaplan.
• 841 se jih je pisalo Papež.
• 905 se jih je pisalo Škof.

V začetku 2019 je bilo v Sloveniji tudi:

• 100 oseb s priimkom Butara.
• 1.442 oseb s priimkom Hren.
• 715 oseb s priimkom Zajec.
• 75 oseb s priimkom Pirh.
• 38 oseb s priimkom Šunkar.
• 2.263 oseb s priimkom Zajc.
• 235 oseb s priimkom Vuzem (velika noč).

Kokoši in jajca

V Sloveniji so leta 2018 rejci perutnine redili 1,9 milijona kokoši nesnic. Kokoši v Sloveniji pa znesejo povprečno 1,1 milijona jajc na dan, medtem ko je prebivalec Slovenije v letu 2018 porabil povprečno 181 jajc.

Jajca vsako leto precej več izvozimo kot uvozimo. Po začasnih podatkih smo jih v 2019 izvozili za 4,6 milijona evrov, uvozili pa za 1,3 milijona evrov. Izvozimo jih največ na Hrvaško, uvozimo pa jih največ iz Litve. Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej v času blizu velike noči.

Krajevna imena, povezana s cerkvijo

V Sloveniji so 4 naselja, ki imajo v imenu besedo cerkev, poleg teh jih je pa še nekaj, ki imajo v imenu niz cerkv, to so Cerkvenjak, Cerkvišče, Lemberg pri Novi Cerkvi, Pri Cerkvi-Struge, Straža pri Novi Cerkvi. V Sloveniji je tudi 7 ulic, katerih ime je povezano z besedo cerkev.

Hren

Slovenija veliko več hrena uvozi kot izvozi. Po začasnih podatkih smo ga v 2019 uvozili 40,2 tone, izvozili pa 13,6 tone. Največ, skoraj polovico, smo ga uvozili iz Hrvaške. Po podatkih iz popisa tržnega vrtnarstva (2016) se je takrat 60 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo s tržno pridelavo hrena. Pridelovali so ga na 64 ha površine, kar je za skoraj 4-krat večja površina kot v letu 2000.

Foto: nasasuperhrana.si

Šunka

Prebivalec Slovenije je v letu 2018 porabil približno 37,9 kilogramov prašičjega mesa, v Sloveniji pa je bilo pridelanega 38% prašičjega mesa. Največ svinjine se je v letu 2019 izvozilo na Hrvaško(za 4,7 mio. EUR), uvozili pa smo je največ iz Avstrije (za 37,5 mio. EUR). 9-krat več prašičjega mesa smo v 2019 uvozili kot izvozili (vrednostno).

Koliko stanejo sestavine za orehovo potico?

Na SURSu so prav tako izračunali, koliko povprečno stanejo sestavine za potico in koliko smo v 2019 zanje odšteli. Izračunali so, da smo za osnovne sestavine odšteli nekje 30 EUR.

• kokošja jajca (10 kosov) 1,64 EUR
• beli sladkor (1 kg) 0,82 EUR
• sveže mleko (1 l) 0,74 EUR
• bela pšenična moka (1 kg) 0,66 EUR
• rozine (1 kg)* 4,15 EUR
• maslo (1 kg) 8,38 EUR
• orehova jedrca (1 kg)* 13,71 EUR

Foto: gurman.eu