Fracking v Petišovcih: Britansko podjetje za tožbo zoper Slovenijo pridobilo financerja

Britansko podjetje Ascent, ki črpa plin v Petišovcih, od specializirane družbe za financiranje tožb, pridobilo tri milijone evrov, za tožbo zoper Slovenijo.

Spomnimo, britansko podjetje Ascent Resources, si že nekaj časa želi pridobiti dovoljenje za nadaljnje črpanje plina v Petišovcih, ki bi potekalo tudi s hidravličnimi stimulacijami manjšega obsega, te bi opravljali na dveh vrtinah.

Pred enim letom so na Agenciji za okolje RS sprejeli sklep, da je za to potrebna presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje, v Ascentu pa so se nato pritožili, češ da takšne postopke izvajajo že pol stoletja (nazadnje leta 2011) in da pri tem ni bilo narejene nobene okoljske škode.

Podjetje se je zoper odločitev Arsa pritožilo, Ministrstvo za okolje in prostor pa je nato pritožbo zavrnilo, in na podlagi strokovnih mnenj potrdilo sklep Arsa. Arso je bil nato v septembru seznanjen, da je investitor sprožil upravni spor na Upravnem sodišču. V Ascentu so ocenili, da bi lahko izguba zaradi izpada pričakovanih dohodkov znašala večkratnik naložbe, ocenjene na 50 milijonov evrov.

Danes so iz podjetja sporočili, da so pridobili pismo o nameri za financiranje morebitne tožbe zoper Slovenijo, poročajo Finance. Pismo je izdala družba, specializirana za financiranje tožb (imena sicer niso sporočili), ki bo Ascentu zagotovila do tri milijone evrov za stroške tožbe.

Če bo Ascent tožbo izgubil, mu ne bo treba plačati stroškov, če pa jo dobil, bo družbi pripadel del iztoženega denarja. Pismo o nameri je pogojno v času poteka skrbnega pregleda, so za Finance dodali v Ascentu, postopki so zaradi epidemije začasno prekinjeni.

Foto: arhiv Pomurec.com

Pritožba pri OECD zaradi dejavnosti frackinga v Sloveniji

17 organizacij civilne družbe in civilnih iniciativ je lani novembra vložilo pritožbo glede dejavnosti hidravličnega lomljenja podjetja Ascent Resources v Sloveniji. Očitali so številne primere neupoštevanja smernic OECD in kršitev odgovornega poslovnega vedenja. Najbolj so izpostavili nespoštovanje smernic OECD, ki se nanašajo na prispevanje podjetij k trajnostnemu razvoju, kajti dejavnosti hidravličnega lomljenja lahko namreč močno negativno vplivajo na lokalno okolje in zdravje ljudi ter prispevajo k podnebnim spremembam. 

»Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, kot npr. Velika Britanija ali Nemčija, « je takrat za Fokus dejala Barbara Kvac, celoten prispevek, pa si lahko preberete tukaj.