Za vernike strogi post

Veliki petek je del velikonočnega tridnevja. Na ta dan se kristjani spominjamo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Za vernike je zapovedan strogi post.

Strogi post

Danes ljudje izvajajo post na različne načine. Med najpogostejše postne običaje sodi odpoved mesnim jedem, nekateri pa precej časa posvetiju tudi vsakodnevnemu razmišljanju ob svetopisemskih odlomkih. Pepelnična sreda je, poleg velikega petka edini dan, ko v katoliški cerkvi velja strogi post. Na veliki petek pa je post tudi v evangeličanski cerkvi. 

Za razliko od katoliške in pravoslavne cerkve, imajo evangeličani manj obvezujoči obvezni post. Splošno veljavnih postnih zapovedi evangeličanski kristjani ne poznajo: vsak posameznik naj bi se odločil, čemu se je pripravljen za določen čas odpovedati. Martin Luther je post razumel kot individualno vajo iz svetosti, ki naj ne bi bila enaka za vse vernike in je zato po njegovem mnenju ni mogoče predpisati. Luther zato ni podpiral obveznega posta. Strogi post pa številni evangeličanski kristjani upoštevajo na veliki petek. 

V Katoliški cerkvi ni maše, potekajo le bogoslužja velikega petka, tokrat brez fizične navzočnosti vernikov

Danes bodo škofje oziroma stolni župniki, v zaprtih stolnicah, ob 18. uri brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka in to v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Škofje ob tem župnikom priporočajo, naj, če le imajo možnost, poskrbijo za prenos bogoslužja na spletu.

Papež Frančišek bo v vatikanski baziliki molil križev pot.

V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Slednjega bo v evangeličanski cerkvi v Mariboru vodil evangeličanski škof Leon Novak, prenašala ga bo tudi Televizija Slovenija.