Preverite, kakšna je razporeditev izpostavljenih poklicnih skupin po občinah

Ker v trenutnem času veliko delovno aktivnih oseb opravlja delo od doma, medtem ko drugi še vedno odhajajo v službo, smo preko Statističnega urada Republike  Slovenije pogledali, kakšne so številke delovno aktivnega prebivalstva in kako so po občinah razporejene osebe iz najbolj izpostavljenih poklicnih skupin.

Več kot 900.000 delovno aktivnih oseb

Konec decembra 2019 je bilo v Sloveniji po statističnih podatkih približno 901.500 delovno aktivnih oseb. Samozaposlenih je bilo približno 92.900 oziroma 10,3 %. Vsaka druga delovno aktivna oseba je odhajala na delo v drugo občino, skoraj 18 % delovno aktivnih pa je včasih ali običajno opravljalo svoje delo doma.

Zdravniki

Konec leta 2019 v več kot polovici občin (53%) ni bilo ustanove, ki bi zaposlovala zdravnika specialista splošne medicine. Nekateri sicer nudijo zdravstvene storitve enkrat ali dvakrat na teden v sosednjih občinah.

Zdravniki so med delovno aktivnimi, ki so najbolj izpostavljeni koronavirusu, saj so v neposrednem stiku z okuženimi in obolelimi. Več kot tretjina zdravnikov (35 %) je bilo starih 50 let ali več, nekaj več kot 5 % pa jih je bilo starih 65 let ali več. 36,5 % je bilo zdravnikov, 63,5 % pa zdravnic.

Največ zdravnikov je bilo v mestnih občinah Ljubljana in Maribor in sicer jih je bilo v Ljubljani približno 2.100 (32 % vseh zdravnikov), v Mariboru pa približno 940 (14 %). V Murski Soboti je bilo zaposlenih 233 zdravnikov, v Ljutomeru 14 in v Lendavi 19. 

Strokovnjaki za zdravstveno in babiško nego ter strokovni sodelavci za zdravstveno in babiško nego

V teh dveh poklicnih skupinah so prevladovale ženske, saj je bilo konec leta 2019 med strokovnjaki 87,5 % žensk in 12,5 % moških, med strokovnimi sodelavci pa 82,5 % žensk in 17,5 % moških.

Tako kot velja za zdravnike, je največ moških in žensk z navedenimi poklici delalo v največjih mestnih in sicer približno 3.200 (33 %) strokovnjakov v Ljubljani in približno 1.200 (12,6 %) v Mariboru ter približno 3.200 (25,8 %) strokovnih sodelavcev v Ljubljani in približno 1.300 (11,3 %) v Mariboru. V Murski Soboti je bilo po podatkih SURS-a delalo 298 strokovnjakov in 483 strokovnih sodelavcev. 

Skoraj vsak 13. državljan gasilec

Po podatkih Gasilske zveze Slovenije je v Sloveniji konec leta 2017 bilo kar 1.299 prostovoljnih gasilskih društev in 42 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki so bila povezana v 120 gasilskih zvez. V njih je bilo včlanjenih 162.464 prostovoljnih gasilcev in 111 poklicnih gasilcev.

V Sloveniji je bil konec leta 2017 skoraj vsak 13. Slovenec član gasilske organizacije, delovno aktivnih oseb, ki so opravljale poklic gasilca, pa je mnogo manj (konec leta 2019 jih je bilo 1.089).

Prodajalci v trgovinah

Prodajalci v trgovinah prav tako prihajajo v neposredni stik s potencialno okuženimi, med njimi je bila skoraj četrtina (23,4 %) starih 50 let ali več. Vsaj eno trgovino ima vsaka od 212 slovenskih občin. V administrativnih virih pa za štiri občine (Hodoš, Kobilje, Osilnica in Ribnica na Pohorju) ni zapisov od delovno aktivnih osebah, ki opravljajo delo v trgovinah.

»To običajno pomeni, da so zaposlene osebe, ki na teh lokacijah dejansko delajo, njihovi delodajalci v zavarovanje prijavili na drugi lokaciji dela, praviloma na sedežu podjetja,« so zapisali na SURS-u.  

V mestni občni Ljubljani je bilo zaposlenih skoraj 11.000 prodajalcev, sledi Maribor (približno 3.700), Celje (približno 1.800). V murskosoboški občini je bilo zaposlenih 1086 prodajalcev, V Ljutomeru 225, v Lendavi 262 in v Gornji Radgoni 199. 

Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev

V vseh slovenskih občinah, razen v štirih pomurskih (Šalovci, Kobilje, Grad in Hodoš), delajo vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, ki skrbijo tudi za oskrbo trgovin z živili in drugimi izdelki.

Konec leta 2019 je bilo približno 8 % od njih samozaposlenih, 92 % pa zaposlenih (od tega 84 % pri pravnih osebah in 16 % pri fizičnih osebah), med njimi je bilo 142 (0,5 %) žensk. Za murskosoboško občino je bilo zabeleženih 185 voznikov, za lendavsko 128, V Ljutomeru jih je 216, v Gornji Radgoni pa 56.

Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki

Čistilci, strežniki ter gospodinjski pomočniki so delali v skoraj vseh slovenskih občinah, razen v treh (Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Velika Polana). V tej poklicni skupini so prevladovale ženske, saj je bilo med njimi 7 % moških, 93 % pa je bilo žensk. V Murski Soboti je teh zabeleženih 269, v Lendavi 111, v Ljutomeru 95 in v Gornji Radgoni 42.

Samozaposleni

Konec leta 2019 je bilo med samozaposlenimi približno 66.600 (71,7 %) samostojnih podjetnikov posameznikov, približno 6.600 (9,9 %) oseb, ki so opravljale poklicno dejavnost, in približno 19.700 (29,5 %) kmetov. Dve tretjini sta bili moških, ena tretjina pa žensk. V Murski Soboti je bilo 674 samozaposlenih, v Ljutomeru 512, V Lendavi 352 in v Gornji Radgoni 443.

Največ samozaposlenih je svoje delo opravljalo v naslednjih desetih poklicnih skupinah:

• kmetovalci na mešanih kmetijah (13,3 % vseh samozaposlenih)
• živinorejci (3,3 % samozaposlenih)
• frizerji (2,9 % samozaposlenih)
• trgovci v lastnih trgovinah (2,4 % samozaposlenih)
• natakarji (2,4 % samozaposlenih)
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (2,4 % samozaposlenih)
• komercialni zastopniki za prodajo ipd. (1,9 % samozaposlenih)
• mizarji (1,9 % samozaposlenih)
• kozmetiki ipd. (1,7 % samozaposlenih)
• mehaniki in serviserji motornih vozil in koles (1,3 % samozaposlenih)

Več kot polovica delovno aktivnih na delo v drugo občino

Več kot polovica delovno aktivnih oseb (53,1 % ali 468.600 ob koncu leta 2019) je odhajala na delo v drugo občino.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je bila ob koncu leta 2019 najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj je vanjo dnevno (ali drugače) prihajalo na delo nekaj več kot 129.200 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhajalo na delo v druge občine okoli 23.300 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Trikrat manj delovnih migracij je bilo v občini Maribor (okoli 46.100).

V drugo občino se je med drugim na delo vozilo 65 % strokovnjakov za zdravstveno in babiško nego, 56,2 % farmacevtov, 48,3 % zdravnikov, 44,4 % zobozdravnikov in 41,9 % novinarjev, kakor je razvidno tudi spodaj (vir: SURS). 

Delo od doma opravljalo skoraj 18 % delovno aktivnih

Po podatkih statističnega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je v letu 2019 približno 175.500 (17,9 %) delovno aktivnih oseb svoje delo običajno ali včasih opravljalo doma Največ teh oseb je svoje delo opravljalo na področju dejavnosti izobraževanje.