Podnebne spremembe kot najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva

Danes obeležujemo 50. svetovni dan Zemlje. Gre za vsakoletni dogodek, ki ga obeležujemo od leta 1970, na ta dan pa se v več kot 190 državah sveta odvijajo dogodki za ozaveščanje ljudi za varstvo okolja.

Ob današnjem jubilejnem 50. dnevu Zemlje se soočamo z dvema krizama. Ena je pandemija koronavirusa, druga je bližajoča katastrofa zaradi podnebnih sprememb.

Kot so zapisali pri letošnji kampanji sta oba izziva rešljiva. V času pandemije ko se je ustavil svet, nas ravno ta opominja, da se moramo kot družba spremeniti in se boriti za zdravo okolje našega planeta. Kajti če se ne soočimo s podnebno krizo, bo naše sedanje stanje, svet v katerem se izmenjujejo pandemije in ekstremni vremenski pojavi, postalo novi vsakdan.

Tema 50. dneva do podnebni ukrepi

Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Podnebne spremembe pa veljajo za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu. Nekaj zanimivih statističnih podatkov povezanih z današnjim dnem so zbrali pri SURS-u.

V Sloveniji izpustimo letno okoli 20.000 kiloton emisij

Emisije toplogrednih plinov so, kot ugotavlja stroka, glavni razlog za podnebne spremembe, katerih učinki so že vidni. V Sloveniji izpustimo v zrak letno okoli 20.000 kiloton (kt) emisij v ekvivalentu CO2; največ te količine. Približno 80 % toplogrednih plinov izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (po SKD), okoli 20 % pa iz gospodinjstev.

V letih po letu 2008 med gospodarsko krizo, je količina emisij toplogrednih plinov postopoma upadala, od leta 2014 pa se spet povečuje (vir: SURS)

Med emisijam toplogrednih plinov največ ogljikovega dioksida

Med toplogrednimi plini v zrak največ spustimo ogljikovega dioksida (CO2), nekje 83%, metana (CH4) dobrih 11%, didušikovega oksida (N2O) 3,9 % in pline iz skupine F-plinov (HFC, PFC, SF6) 2,1 % (vir: SURS).

Učinek 1 enote CH4 je 25-krat večji od učinka 1 enote CO2, učinek 1 enote N2O 298-krat večji, učinek nekaterih F-plinov pa tudi več 1.000-krat večji.

Največ emisij na prebivalca v Luksemburgu, najmanj na Hrvaškem

Članice EU so v letu 2017 izpustile v zrak 4,6 milijona kiloton (kt) toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali povprečno 8,9 tone v ekvivalentu CO2 na prebivalca. V letu 2017 je bila najvišja v Luksemburgu (16,7 t v ekvivalentu CO2), najnižja pa na Hrvaškem (6 t v ekvivalentu CO2). V Sloveniji smo v letu 2017 izpustili v zrak 9,2 t toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca. 

Količina emisij praviloma ustreza številu prebivalcev določene države (odvisna pa je tudi od razširjenosti industrijske proizvodnje in nekaterih drugih dejavnikov).

Emisije toplogrednih plinov so se v letih gospodarske krize do leta 2014 tudi na ravni celotne EU  zmanjševale, nato so v času gospodarske rasti začele spet počasi naraščati. Kljub temu se je skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v EU-28 v desetletju od 2008 do 2017 zmanjšala za 13,5 %, količina emisij na prebivalca pa za 15,3 % (vir SURS in Eurostat). 

Učinke podnebnih sprememb že čutimo. Tudi če močno zmanjšamo emisije toplogrednih plinov, se bo segrevanje Zemlje v naslednjih desetletjih nadaljevalo, in posledice segrevanja bodo zaradi zapoznelega učinkovanja preteklih emisij ljudje čutili še stoletja, zato je treba zmanjševanje emisij dopolniti s prilagajanjem na podnebne spremembe. 

Evropska unija si je v prizadevanju, da obdrži globalno segrevanje pod 2 °C, zavezala dolgoročnemu cilju, da do leta 2050 zmanjša svoje emisije za 80–95 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 kot del podobnih skupnih ukrepov razvitih držav. EU bo zato morala postati gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, so zapisali pri Politikah Evropske unije.