Praznik dela letos v nekoliko drugačni luči

Medtem ko je bilo leto 2019 z vidika trga dela eno najboljših, so se s pojavom koronavirusa pričakovanja glede zaposlovanja in brezposelnosti močno poslabšala.

Lansko leto najnižje stopnje brezposelnosti, letos precej drugače

Leto 2019 si lahko zapomnimo po zelo dobrih razmerah na trgu dela, eno najnižjih stopenj brezposelnosti in precej visokim deležem delovno aktivnih. Po podatkih Statističnega urada RS je bila stopnja brezposelnosti je bila konec tega leta najnižja, odkar jo merijo (od leta 1993); bila je 4 %.

Delovno aktivnih (zaposlenih in samozaposlenih skupaj) je bilo konec leta 2019 več kot 900.000, od tega je bilo skoraj 93.000 samozaposlenih. Približno 18 % delovno aktivnih je delo včasih ali občasno opravljalo doma, približno polovica pa se je na delo vozila v drugo občino. Približno 20.000 delovno aktivnih jih je na delo hodilo v sosednjo Italijo ali Avstrijo. 

Podatki o razmerah na trgu dela za leto 2020 bodo verjetno precej drugačni, ob tem pa lahko pričakujemo, da se bo stopnja brezposelnosti povečala, število delovno aktivnih pa znižalo. Znižalo se bo tudi število dnevnih migrantov, med tem ko se bo delež tistih, ki delajo od doma povečal, položaj tistih, ki delajo v tujini pa je negotov. 

Trenutno je veliko delovno aktivnih na čakanju na delo, nekaj jih sicer dela od doma. Nekatere dejavnosti so popolnoma zastale, druge delujejo okrnjeno, na drugi strani pa so delovno aktivni, ki skrbijo, da naša življenja potekajo kar se da normalno. Med njimi so predvsem naslednje poklicne skupine in število le teh:

• Vojaki 2.482
• Policisti 5.467
• Varnostniki 5.970
• Gasilci 1.089
• Zdravniki 6.684
• Strokovni sodelavci za zdravstveno in babiško nego 11.460
• Farmacevti 3.162
• Usmerjevalci in raznašalci pošte 3.741
• Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 28.076
• Prodajalci 36.875
• Delavci za odvoz odpadkov 970
• Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki 17.410
• Kurirji, dostavljavci 1.033

Več kot polovica delovno aktivnih odhajala na delo v drugo občino

Kot navaja SURS, je ob koncu leta 2019  več kot polovica delovno aktivnih oseb, brez kmetov (53,1 % ali 468.600) iz kraja bivališča odhajala na delo v drugo občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana. Vsak dan je v to občino prihajalo na delo skoraj 130.000 delovno aktivnih iz drugih občin.

Najpogostejše prevozno sredstvo je osebni avtomobil

V letu 2017 so prebivalci Slovenije (15–84 let) na svojih poteh zaradi dela večinoma uporabili osebni avtomobil (80 % poti), peš jih je hodilo 8 %, 4% pa so na poti uporabili avtobus ali kolo. Na manj kot 1 % poti pa so prebivalci za glavno prevozno sredstvo za pot zaradi dela uporabili vlak. Prebivalci, ki so se na pot odpravili zaradi dela, so dnevno v povprečju za te poti porabili 44 minut, povprečna razdalja na prebivalca pa je znašala 32 km.

Za pot z dela in na delo so tako vsi skupaj v enem dnevu porabili skupno 261.827 ur, kar je skoraj 10.909 dni ali skoraj 30 let. Za primerjavo pa so prevozili 11.591.425 kilometrov, kar je toliko, kot če bi 289-krat obkrožili Zemljo po Ekvatorju.

Zjutraj se je največ poti zaradi dela začelo med 6. in 7. uro (15,5 %), popoldne pa med 15. in 16. uro (10,3 %).

Zdravje na delovnem mestu

V letu 2017 je bilo med samozaposlenimi 28 % takih, ki pri svojem delu niso imeli nobenih težav, med preostalimi, ki pa so imeli kakšne težave, je bila najpogostejša težava izpad prihodka v primeru bolezni (navedlo jo je 27 % samozaposlenih).

S svojim splošnim zdravstvenim stanjem so bolj zadovoljni zaposleni kot samozaposleni, kljub temu je delež tistih, ki v enem letu niso nikoli obiskali zdravnika, znatno večji med samozaposlenimi.

V letu 2016 so bolniške odsotnosti pri osebah, ki so bile zaposlene pri pravnih osebah (v podjetjih, družbah, zavodih), predstavljaje 3,9 % njihovega  delovnega časa, pri tistih, ki so bile zaposlene pri fizičnih osebah (npr. pri samostojnih podjetnikih), pa 2,5 % delovnega časa.

Dopust, zadovoljstvo in pričakovanja za letos

Zaposleni pri pravnih osebah so v 2016 za dopust porabili 10,8 % delovnega časa, zaposleni pri registriranih fizičnih osebah pa 8,7 % delovnega časa, pri čemer so v podatek o dopustu zajete ure letnega dopusta in izrednega dopusta.

Za starševski dopust so zaposleni pri registriranih fizičnih osebah porabili 0,6 % delovnega časa, zaposleni pri pravnih osebah pa dvakrat več, 1,2 % delovnega časa. Zadovoljstvo z dolžino prostega časa so zaposleni v 2018 ocenili z oceno 6,8 (od 10 možnih), samozaposleni pa s 6,2.

Pričakovanja glede zaposlovanja in brezposelnosti so se s pojavom novega koronavirusa v Sloveniji močno poslabšala, v mesecu aprilu 2020 pa je zmanjšanje zaposlovanja pričakovalo 45 % podjetij v predelovalnih dejavnostih, 24 % podjetij v trgovini na drobno, 39 % podjetij v storitvenih dejavnostih in 20 % podjetij v gradbeništvu. Na drugi strani pričakuje povečanje brezposelnosti kar 87 % slovenskih potrošnikov.