GLOBALNO
Selitveni prirast negativen za slovenske in pozitiven za tuje državljane
Selitveni prirast v Sloveniji je bil lani najvišji po letu 2008, in je znašal 16.213 oseb. V lanskem letu se je v Slovenijo priselilo skoraj 3.800 državljanov Slovenije in 27.600 tujih državljanov. Odselilo pa se je skoraj 6.600 slovenskih in 8.500 tujih državljanov.
V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 15.106. Priselilo se je16.213 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, s tem je bil selitveni prirast v 2019 najvišji po letu 2008.
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2019 že dvajseto leto zapored negativen. Iz države se je lani odselilo 2.839 več oseb, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že enaindvajseto leto zapored pozitiven, in sicer se jih je v Slovenijo priselilo 19.052 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Slovenski državljani, ki so se vrnili v domovino, so najpogosteje priseljevali iz Nemčije in Avstrije, sledile so Hrvaška, Združeno kraljestvo, Italija in Švica. Med tujci, ki so se priselili v Slovenijo, se jih je največ, in sicer skoraj polovica, priselilo iz Bosne in Hercegovine. Za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
Četrtina odseljenih državljanov Slovenije je leta 2019 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija, Švica in Hrvaška. Tuji državljani pa so se iz Slovenije največ odseljevali v Bosno in Hercegovino, in sicer 28 odstotkov, pa tudi v Srbijo, Nemčijo in Hrvaško.
Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2019 približno 5 odstotkov vseh odselitev.
V letu 2019 je bilo registriranih tudi 98.793 notranjih selitev, tj. sprememb naselja bivališča znotraj države. Oseb, ki so bile pri tem udeležene, pa je bilo 91.669, saj se je 6.718 prebivalcev selilo več kot enkrat.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 81.000 državljanov Slovenije in približno 17.800 tujih državljanov. Polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
V letu 2019 je bilo zabeleženih tudi 42.947 sprememb prebivališča znotraj naselij (41.336 selivcev), ki pa statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.944, znotraj naselja Maribor pa 5.936 prebivalcev.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
še malo pa bo adijo Slovenija, živela