Poletje je čas kislih kumaric

Poletno obdobje je čas, ko je v družbi, torej v gospodarstvu, kulturi ali športu zelo malo pomembnih in odmevnih dogodkov. Mediji tako v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo tudi bolj trivialne novice. Poletje je tako »čas kislih kumaric« za medije, pa tudi za gospodinje.

Pojem čas kislih kumaric naj bi v nastal v Veliki Britaniji, verjetno že za časa kraljice Viktorije (19. stoletje). Takrat se v poletnem času na dvoru ni dogajalo nič in časopisi niso imeli kaj pisati. Uredniki so zato poslali mlade novinarje na tržnico preverit, ali že kdo kupuje kumarice za vlaganje.

Kako je s pridelavo in predelavo te zelenjave v Sloveniji so preverili na Statističnem uradu RS. Kumare za vlaganje, namenjene za prodajo, je lani gojilo 228 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji na skupno 11 hektarjih zemlje. Večino kumar za vlaganje pa so pridelali za lastno porabo.

Pridelovalci kumar za vlaganje v Sloveniji so lani pridelali 849 ton kumar za vlaganje. Od tega so prodali le 26 odstotkov pridelanih kumar, ostalo pa porabili sami. Kumar za vlaganje iz lastne pridelave se sicer na tržnicah proda čedalje manj, cene pa so čedalje višje.

V letih od 2003 do 2019 je bila največja količina kumar za vlaganje iz lastne pridelave prodana na tržnicah v letu 2008, in sicer skoraj 40 ton. Najvišjo povprečno ceno za kilogram pa so v omenjenem časovnem obdobju dosegle lansko leto, ko je znašala 2,86 evra. Najnižja povprečna cena za kilogram pa je bila leta 2004, in sicer 1,29 evra.

Slovenija veliko več kumaric uvozi, kot izvozi. V 2019 je uvozila 71-krat več svežih (ali ohlajenih) kumaric, kot jih je izvozila. Uvozila jih je 563 ton, izvozila pa 8 ton.

Uvoz je precej večji od izvoza tudi pri vloženih kumarah in kumaricah. V 2019 je bil uvoz 42-krat večji od izvoza. Največ smo jih uvozili iz Nemčije (1.241 ton), izvozili pa smo jih največ na Hrvaško (40 ton).