Koronavirus spremenil nakupovalne navade Slovencev

Epidemija covida-19 je spremenila nakupovalne navade in pričakovanja potrošnikov do ponudnikov. Raziskava družbe Mastercard kaže, da plačilne kartice vedno bolj prednjačijo pred gotovino, vse bolj zaželeno je tudi brezstično plačevanje. Opazen pa je tudi porast spletne trgovine.

Po podatkih julijske raziskave Mastercarda je pri plačevanju potrošnikom najbolj pomembna možnost brezgotovinskega plačevanja (39 odstotkov), sledijo hitro plačevanje (29 odstotkov), brezstično plačevanje (20 odstotkov) in prejem računa (13 odstotkov).

Možnost plačila s karticami v lokalu ali trgovini je zelo pomembna trem četrtinam (76 odstotkov) vprašanih. Kartice na prodajnih mestih vsak dan uporablja več kot četrtina vprašanih (28 odstotkov), vsaj nekajkrat tedensko pa skoraj dve tretjini (63 odstotkov). Vsaj enkrat do dvakrat na teden torej kartico uporablja 85 odstotkov vprašanih, kar je osem odstotnih točk več, kot je pokazala raziskava novembra 2019.

Po epidemiji se je znatno zvišala pomembnost možnosti brezstičnega plačevanja. Brezstično kartico vsaj enkrat tedensko uporablja skoraj štiri petine vprašanih.

Trenutna situacija pa močno vpliva tudi na porast spletne trgovine. Preko spleta je v mesecu juniju nakup opravilo skoraj tri četrtine (74 odstotkov) vprašanih. Največ vprašanih (59 odstotkov) je preko spleta nakupovalo približno enako pogosto pred in po epidemiji, 12 odstotkov jih nakupuje sedaj še pogosteje, pet odstotkov pa je novih spletnih kupcev, ki so med epidemijo začeli s spletnim nakupovanjem in to navado obdržali.

Preko spleta sicer Slovenci najpogosteje kupujemo elektronsko opremo, stvari za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje so v zadnjem letu preko spleta kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov ter investicijske storitve.

Potrošniki imajo po epidemiji tudi precej večja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno spletno trgovino. Pred epidemijo je 61 odstotkov vprašanih od manj kot polovice ponudnikov pričakovala spletno trgovino, po epidemiji pa je takšnih le še 30 odstotkov. Bistveno pa se je zvišal delež tistih, ki spletno trgovino pričakujejo od 70 odstotkov ali več ponudnikov, in sicer s 15 na 36 odstotkov.