Množično izumiranje divjih živali

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF poroča, da so se populacije prosto živečih živali od leta 1970 zmanjšale za dve tretjini.

Obsežna študija, ki izide vsaki dve leti, poroča o stanju biotske raznovrstnosti in zdravje našega planeta. Naš odnos z naravo je porušen. Biološko raznovrstnost izgubljamo zelo hitro in posledice se le kopičijo. Od leta 1970 se je populacija sesalcev, ptic, dvoživk in plazilcev zmanjšala za 68 odstotkov. Upad je rezultat uničevanja okolja, kot so krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prosto živečimi živalmi, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je Covid-19. 

Londonsko zoološko društvo poroča: "da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68 odstotnim upadom populacije vrst vretenčarjev v obdobju 1970-2016. Glavni razlogi za dramatičen upad so izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane." Pod ukrepe za ohranitev narave spada učinkovitejša in okolju prijaznejša trajnostna proizvodnja in trgovina s hrano, zmanjševanje količine odpadkov. Pomembno je tudi izbrati bolj zdravo in okolju bolj prijazno hrano.

Marco Lambertini, generalni direktor WWF International opozarja, da:" ne moremo spregledati dokazov. Ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema.”

Najbolj ogroženi sladkovodni ekosistemi

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, populacije so upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke so prepolne infrastruktur, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene. Stanje v Sloveniji je podobno stanju v svetu.

Naravna meja med Slovenijo in Hrvaško

Reke v Sloveniji trpijo zaradi obstoječe infrastrukture - hidroelektrarn, predvsem pa zaradi jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije. Osredotočiti se moramo na obnovo in revitalizacijo rek. Evropski zeleni dogovor spodbuja projekte obnove rek in mokrišč. Omogoča tudi ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje v Sloveniji po pandemiji. Povečala bi se odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše.

Slovenske reke potrebujejo nujni intervencijski načrt. Ta vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in izkopa peska ter nadzor invazivnih vrst. Lambertini zaključuje: ”Če želimo ohraniti upanje, da bo obnovitev narave dala enake možnosti sedanjim in prihodnjim generacijam, morajo svetovni voditelji, poleg prizadevanj za ohranjanje narave, naš sistem pridelave hrane narediti bolj trajnosten in sicer na način, ki vključuje ustavitev krčenja gozdov.S prihajajočo Generalno skupščino OZN lahko novo poročilo WWF pomaga zagotoviti nov sporazum za naravo in ljudi, kot temelj za dolgoročno preživetje prosto živečih živali, rastlin, žuželk ter vse narave, vključno s človekom.”

Neretva

Trebižat

*Foto: Petra Boic Petrac (WWF Adria)